Romska skupnost trdi, da romski zaporniki ne morejo koristiti vikend izhodov, medtem ko Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij trditve zanika in poudarja enako obravnavo vseh zapornikov.
Romska skupnost je s pismom opozorila na domnevno diskriminacijo romskih zapornikov v Zaporu Dob pri Mirni.
Po njihovih navedbah naj bi romskim zapornikom onemogočali koriščenje vikend izhodov, medtem ko naj bi zaporniki drugih narodnosti to možnost še naprej imeli.
»Želimo opozoriti na resno težavo, ki se je pojavila v zaporu za prestajanje kazni Dob.
Po naših informacijah je romskim zapornikom onemogočeno koriščenje izhodov domov za vikende, medtem ko imajo zaporniki drugih narodnosti to možnost še naprej.
Danes so se nekateri romski zaporniki vrnili z vikend izhoda, nato pa so bili poklicani in obveščeni, da je bil to njihov zadnji izhod,« so zapisali.
V sporočilu, ki so ga poslali medijem, navajajo, da takšno ravnanje spodbuja predsodke in delitev med ljudmi ter je v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije, zakonom o varstvu pred diskriminacijo in temeljnimi človekovimi pravicami.
»Takšno ravnanje razumemo kot odkrito diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti. Menimo, da mora biti kazen za vse enaka – ne glede na to, ali je nekdo Rom ali Slovenec,« so zapisali v romski skupnosti.
Uradni odgovor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij
Vprašanja, ali te romske skupnosti navedbe držijo, smo poslali na Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. Odgovor smo dobili od Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, ki te trditve odločno zanika.
V odgovoru pojasnjujejo, da se vse ugodnosti, vključno z vikend izhodi, vedno podeljujejo v skladu s 77. členom zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in XIII. poglavjem pravilnika o izvrševanju kazni zapora.
»Ne držijo informacije, da je romskim zapornikom od novomeške tragedije onemogočeno koriščenje izhodov domov za vikende.
Vse ugodnosti se vedno podeljujejo pri vseh zaprtih osebah v skladu s 77. členom zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in XIII. poglavjem pravilnika o izvrševanju kazni zapora.
Zaprte osebe so obravnavane enako in ne na osnovi verske, rasne, narodnostne, etične oziroma druge pripadnosti,« so odgovorili iz uprave.
Na vprašanje, koliko je romskih zapornikov v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, so odgovorili, da ne vodijo podatkov o narodnosti zapornikov, temveč le o državljanstvu, zato po njihovih besedah tehnično ni mogoče razlikovati po etnični pripadnosti.
Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni
Je največji zavod, namenjen prestajanju zapornih kazni za polnoletne moške obsojence z območja vseh sodnih okrožij v Republiki Sloveniji, ki so obsojeni na kazen zapora, daljšo od enega leta in šestih mesecev, ali njihov ostanek kazni po vštetju pripora presega eno leto in šest mesecev zapora.
Tu prestajajo kazen zapora tudi mlajši polnoletni obsojenci (do 23. leta starosti) z območja vseh sodnih okrožij v Republiki Sloveniji, ki so obsojeni na kazen zapora, daljšo od petih let, ali njihov ostanek kazni po vštetju pripora presega pet let zapora.
Prostorska zmogljivost zavoda je 468 oseb.
V nekdanjem dvorcu
Zavod deluje na območju dvorca Dob, ki so ga postavili okoli leta 1621 na položni vzpetini nad reko Mirno, na mestu srednjeveškega dvora. Dvorec Dob je kupil Jošt Vajkard Barbo, grof Wachsenstein, leta 1740.
Posestvo Dob je v lasti rodbine ostalo vse do leta 1942, ko je bilo požgano.
Na tem mestu se je leta 1957 z ustanovitvijo Kazensko-poboljševalnega doma Dob pri Mirni začela gradnja osrednjega moškega zapora v državi. Zapor na Dobu je prvi namensko grajeni objekt za izvrševanje zaporne kazni.
V sestavi zavoda je osem oddelkov obsojencev, od tega jih je šest v zaprtem delu zavoda.
Zavod ima poleg zaprtega dela še dva dislocirana oddelka: odprti oddelek Slovenska vas neposredno ob matičnem zavodu in odprti oddelek Puščava v bližini zavoda.
V starejših štirih oddelkih zaprtega dela zavoda ima večina namestitvenih prostorov zmogljivost do osem ležišč. Vsak oddelek ima tudi nekaj manjših in enoposteljnih sob, dnevne prostore, rekreacijsko sobo, čajne kuhinje ter prostor za interesne dejavnosti.
Velika investicijska pridobitev v zaprtem delu zavoda, ki se je začela uporabljati oktobra 2011, je novogradnja dveh novih oddelkov s prostorsko zmogljivostjo 174 oseb.
Objekta sta enaka, sestavljajo ju pritličje, tri enaka nadstropja in strešna terasa.
V pritličju so pisarna pravosodnih policistov, prostori za razgovore s strokovnimi delavci, prostor za fitnes zaprtih oseb in večnamenski prostori. Vsako nadstropje sestavlja 23 enoposteljnih sob in dve triposteljni sobi, skupni dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico, skupno pralnico, telefonsko govorilnico in prostorom za čistila.
Enoposteljna soba omogoča individualno prestajanje zaporne kazni. Sestavljena je iz bivalnega in sanitarnega dela.
Posamezniku nudi možnost samostojnega življenja in zagotavlja bolj kakovostno resocializacijo.
Triposteljna soba je prav tako sestavljena iz bivalnega in sanitarnega dela, namenjena je sobivanju treh obsojencev, ki slabše prenašajo različne vidike izoliranega bivanja.
