Tudi v našem delu države lahko najdemo precej 'samosvojo' gniloživko.
Ker je sezona gobarjenja v polnem teku, to med drugim pomeni, da se lahko med sprehodom po gozdovih ali travnikih srečujemo z različnimi vrstami gob in drugih vrst.
Čeprav verjetno ni odveč opozorilo, da nabiramo le tiste primerke, ki jih res (pre)poznamo, pa je kljub temu tu in tam zanimivo opazovati tudi tiste, ki izstopajo predvsem po barvi in obliki.
»Posebnice«, ki niso za uživanje
Tudi v našem delu Slovenije je tako mogoče ponekod naleteti na zanimivo in precej vpadljivo glivo, imenovano lovkasta mrežnica ali veliki lovkar (Clathrus archeri).
Gre za tujerodno invazivno vrsto, ki se pri nas prvič omenja leta 1966, k nam pa naj bi prispela s pošiljko ovčje volne iz Avstralije ter se začela ekspresno širiti po Evropi. Vsekakor ni užitna, ponekod velja celo za strupeno.
Izvorno jo najdemo v Avstraliji, Novi Zelandiji in Tasmaniji, pri nas pa se širi spontano.
Kje jo lahko najdemo?
Je enostavno prepoznavna, saj ima tipično obliko polipa s tremi do sedmimi lovkami, dolgimi od pet do 12 centimetrov, ki štrlijo na vse strani. Kraki (lovke) so pokriti z zelenkasto smrdečo sluzjo.
Pri nas je vse pogostejša, nahaja pa se predvsem na toplih in vlažnih rastiščih v listnatih gozdovih, parkih, na travnikih, pašnikih … Najdemo jo tudi v vseh sosednjih državah.
V naravi jo lahko vidimo od julija do oktobra; ker je gniloživka, jo najdemo na odpadnem listju, lesnem odpadu in v panjih.
Podobna vrsta v naravi
Lovkasta mrežnica je po videzu dokaj unikatna, tako da je (sploh pri nas) težko najti vrste, ki bi spominjale nanjo.
Precej podobna ji je navadna mrežnica (Clathrus ruber), ki pa ima okrogel, do 12 centimetrov visok trosnjak. Njene stene so sestavljene iz mrežasto povezanih prečk gobjega tkiva rdeče ali rožnate barve. Na notranji strani teh prečk je temno olivna sluz s trosi, ki prav tako smrdi po mrhovini in privablja muhe.
Kakšna je razvojna pot »lovkarja«?
Najprej zraste nadzemni del, trosnjak, imenovan tudi vražje jajce ali čarovniško jajce, premera do tri centimetre in s svetlo sivo ovojnico, obdano z zdrizasto plastjo, v sredini pa se počasi že začenja kazati rjavkasto rdeča struktura gobe, ki je še posebej lepo vidna takrat, ko gobo prerežemo.
Na vrhu čez čas nastane razpoka, skozi katero pokukajo sprva bledo rdeči trosnjaki, ki se sčasoma popolnoma odprejo in razvijejo, goba pa dobi končno obliko, ki spominja na sipo z lovkami.
Širjenje
Površina lovk je luknjičasta in prekrita z olivno zeleno sluzjo, v kateri so trosi. Slednji privabljajo muhe in drug mrčes, ki te trose raznašajo.
Morebitnih negativnih vplivov vnesenih tujerodnih saprofitskih (tistih, ki se hranijo z organskimi snovmi mrtvih rastlin in živali) gliv na glivne združbe in druge organizme v zemlji ne poznamo, ker niso (dovolj) proučeni.
