Začenja se akcija 40 dni brez alkohola, ki pomeni solidarnost in podporo tistim, ki že trpijo njegove posledice. Alkohol je le vrh ledene gore, ostalo je skrito.
Preventivna akcija 40 dni brez alkohola je vsakoletno srečanje organizacij – letošnje je že 16. zapovrstjo. Njegovo glavno sporočilo je: Solidarnost s tistimi, ki trpijo zaradi alkohola, geslo pa ima šahovski pridih: MOJA POTEZA.
Govorci so na srečanju osvetlili prometni, zdravstveni in socialni vidik alkoholizma.
Vsaka četrta družina se sooča z alkoholizmom
Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas, je poudaril, da mora vsak sam pri sebi preveriti, kako je v odnosu z alkoholom. Na potezi so tudi svojci alkoholikov, saj se morajo naučiti postaviti meje, da tako zaščitijo sebe in svoje otroke, navsezadnje pa celotna družba, ki podpira ali zavira uživanje alkohola.
Dodal je, da alkohol ni potreben za zdravje, povzroča pa veliko škode. Vsiljevanje ni gostoljubje, ampak ravno obratno.
Vsaka četrta družina se sooča z alkoholizmom: večina se trudi skriti probleme, moramo pa se zavedati, da se v tej zgodbi nahaja 50 tisoč otrok. To je slaba popotnica za njihovo življenje, saj se bo marsikdo znašel v podobni situaciji.
Na potezi smo vsi, tudi skupnost in država, da bo manj trpljenja in škode.
Edina sprejemljiva je ničelna toleranca
Mateja Markelj iz Agencije za varnost v prometu je dejala, da ostaja alkohol eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za nastanek prometnih nesreč, še posebej tistih najhujših, ki imajo tragične posledice. Kar tretjina nesreč s smrtnim izidom naj bi bila povzročena zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
Vozniki ali podcenjujejo ali precenjujejo svoje sposobnosti, z vsakim popitim kozarcem pa se povečuje tveganje. Dodala je še, da je edina sprejemljiva ničelna toleranca.
PREBERITE ŠE:
Delež alkoholiziranih povzročiteljev narasel na 37 odstotkov!
Šokantno je, da epidemiji navkljub delež alkoholiziranosti ni padel v tolikšni meri, kot bi lahko pričakovali. Je sicer manj nesreč in umrlih – beležijo od 10- do 15-odstotni upad – umrlo naj bi 27 oseb, a je delež alkoholiziranih povzročiteljev narasel na 37 odstotkov.
Povprečna alkoholiziranost je bila 1,4 promila alkohola v krvi, kar pomeni trikratno zakonsko vrednost.
Poudarila je, da vsak nosi del odgovornosti, zato naj bomo solidarni tudi do udeležencev v prometu.
Povprečen Slovenec je leta 2019 spil 31 litrov piva in 48 litrov vina
Karmen Henigsman z NIJZ, ki sodeluje v projektu SOPA, je povedala, da alkoholizem ostaja tek na dolge proge, saj smo Slovenci še kar mokra kultura.
Leta 2019 je oseba, starejša od 15 let, povprečno spila 31 litrov piva, 48 litrov vina in tri litre žganih pijač. Neregistrirana poraba količino zviša za tretjino.
Poudarila je:
Pitje alkohola stisko še poveča, niža odpornost in razdira odnose z najbližjimi.
Psihološko podporo nudijo na telefonski številki 0805100, po pomoč pa se lahko ljudje obrnejo tudi na spletni strani www.sopa.si.
Skrb za drugega je skrb zase.
Zgodba o ljubezni do šaha
Srečanje je zaokrožila Laura Unuk, študentka 2. letnika biokemije in šahovska velemojstrica, ki je z udeleženci podelila svojo zgodbo o ljubezni do šaha.
Dvakratni mladinski prvakinji v šahu je dedek predstavil šah pri sedmih letih, igrala sta ga na računalniškem programu. Vsako jutro je pred odhodom v šolo odigrala partijo. Na šahovnici s 64 polji se je od nekdaj počutila varno.
Oče jo je v osnovni šoli vpisal na krožek, kmalu so prišla na vrsto prva tekmovanja. Najbolje se spomni tekmovanj, ki so se jih oče, brat in ona udeleževali skupaj. Po zmagi na partiji si je nato lahko privoščila McDonald's. Kmalu je začela hoditi na tekmovanja – varno in prijetno se je počutila tudi v družbi šahistov; morda je to razlog, da je postala tako uspešna šahistka.
Prišli pa so tudi porazi: tekmovanja trajajo 11 dni, vsak dan se odigra partija ali dve – vsaka povprečno traja štiri, lahko pa tudi sedem ur, kar je psiho-fizično izjemno naporno.
Posebej težko je, ko pridejo porazi. Čeprav se s šahom ukvarja že 11 let, si poraze še kar vzame k srcu, še posebej, če sama naredi napako ali neumnost.
Kako se sooča s porazi?
Pove, da gre v samoto, saj potrebuje čas zase, posluša čustveno glasbo in razčiščuje sama pri sebi: po tem se počuti super in njeno življenje steče normalno naprej.
Zelo pomembno se ji zdi sporočilo, da se vsi soočamo s problemi in da ima vsak svoj način soočanja z le-temi. Pomembno je, da se problema na koncu otresemo in osvobodimo.
Svojo pripoved je zaključila z lepo mislijo:
Kaj je smisel, k čemu težimo? Da smo srečni, težimo k sreči. Če rešimo probleme, bomo prispeli do cilja.
