Slika je simbolična
Ljubljanainfo
Sob, 7.1.2023 11:40
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izpostavlja, da lahko zmanjšajmo tveganje za vnos in širjenje visoko patogene aviarne influence. Preverite, kako.

V zadnjem času smo priča pojavu novih primerov visoko patogene aviarne influence pri divjih pticah pri nas in v drugih evropskih državah.

Iz tega razloga Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ponovno opozarja in poziva rejce perutnine ter ptic v ujetništvu k doslednemu upoštevanju in izvrševanju ukrepov za zmanjševanje tveganja za vnos in širjenje aviarne influence.

Pet slovenskih občin že odkrilo primere ptičje gripe

V Sloveniji, kot tudi v veliki večini preostalih evropskih držav, se predvsem pojavljajo primeri visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1.

V Slovenijo so ptičjo gripo potrdili pri divjih pticah, natančneje labodih grbcih, te primere so zabeležili že v petih različnih občinah, in sicer v:

  • občini Apače,
  • občini Lenart,
  • Mestni občini Ptuj,
  • občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah in
  • v občini Piran.

Za zmanjšanje tveganja za vnos virusa z divjih ptic v reje perutnine v Sloveniji velja sedem priporočil, ki jih je sprejelo državno središče za nadzor bolezni.

Celotna Slovenija se tako mora držati naslednjih smernic:

  1. gojenje perutnine in ptic v ujetništvu na prostem se izvaja tako, da so živali zavarovane pred stikom z divjimi pticami z mrežami ali strehami ali na drug ustrezen način ali se v primeru, ko to ni mogoče, oskrbujejo s krmo in vodo v zaprtih prostorih ali pod zaščito, ki zadostno odvrača pristajanje divjih ptic in s tem preprečuje njihov stik s krmo ali vodo, ki sta namenjeni perutnini in pticam v ujetništvu;
  2. vodna zajetja na prostem, pri tistih vrstah perutnine, kjer je to potrebno zaradi dobrobiti živali se uporabljajo tako, da je preprečen dostop divjim vodnim pticam;
  3. pri oskrbi perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje vodne ptice, se izvaja tako, da se voda obdela s postopki, ki zagotavljajo in aktivacijo virusov aviarne influence (na primer prekuhavanje, uporaba filtrov, UV razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je klor);
  4. omejitev stikov nepooblaščenih oseb s perutnino in vstopa v prostore, kjer je nastanjena perutnina, ter upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok ...);
  5. omejitev dnevnega izpusta na najkrajši možni čas in upoštevanje priporočil iz prejšnjih točk za imetnike perutnine, ki pri tehnologiji reje uporabljajo izpuste za svoje živali;
  6. izvajanje biovarnostnih ukrepov ob lovu na mlakarice ter pri odlovu in označevanju prostoživečih vodnih ptic;
  7. izvajanje biovarnostnih ukrepov na prireditvah, sejmih oziroma razstavah perutnine in ptic v ujetništvu.

Zgodnje odkrivanje bolezni odločilnega pomena

Pri pojavu aviarne influence je ključno zgodnjo odkrivanje bolezni. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izpostavlja, da z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni lahko pripomoremo k omejitvi širjenja bolezni.

S tem pa hkrati zmanjšamo škodo, ki jo s sabo prinese bolezen.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarja rejce perutnine in ptic v ujetništvu, da so pri svojih živalih pozorni na naslednje znake:

  • zmanjšana poraba krme in vode za več kot 20 odstotkov,
  • padec nesnosti za več kot pet odstotkov, ki traja že več kot dva dni,
  • povišan dnevni pogin za več kot trikrat od pričakovanega in
  • pojav kakršnih koli kliničnih znakov ali posmrtnih sprememb, ki kažejo na aviarno influenco.

O pojavu simptomov je potrebno nemudoma obvestiti svojega veterinarja. 

Prav tako odsvetujejo krmljenje divjih vodnih ptic, tako se zmanjša nepotrebno zadrževanje ptic na posameznih mestih ter posledično možnost prenosa virusa med njimi oziroma preko kontaminirane obutve in obleke na perutnino in ptice v ujetništvu.

Starejše novice