Eurostat je za 36 evropskih držav objavil prvo oceno dejanske individualne potrošnje na prebivalca in BDP na prebivalca v SKM (standardih kupne moči) ter ravni cen za več skupin proizvodov in storitev za končno potrošnjo gospodinjstev v letu 2022.
SKM zaradi izračuna na podlagi cen blaga in storitev, ki jih posamezniki dejansko trošijo, bolje odraža materialno blaginjo gospodinjstev kot podatek o BDP na prebivalca.
Potrošnja na prebivalca v SKM je v Sloveniji lani dosegla 90 odstotkov povprečja v EU-27, kar je za pet odstotnih točk več kot leto prej.
Med 36 evropskimi državami je bila ta potrošnja najvišja v Luksemburgu (za 38 odstotkov višja od povprečja v EU-27), najnižja pa v Albaniji (za 60 odstotkov nižja od povprečja v EU-27).
Evropska primerjava ravni cen skupin proizvodov in storitev, namenjenih za končno potrošnjo gospodinjstev, kaže, da je raven cen v Sloveniji v prejšnjem letu dosegala 91 odstotkov povprečja ravni cen v EU-27.
Od držav članic EU-27 je imela v povprečju najdražje proizvode in storitve za končno potrošnjo Irska (z za 46 odstotkov višjo ravnijo od povprečja v EU-27), najcenejše pa Romunija (z za 42 odstotkov nižjo ravnijo od povprečja v EU-27).
Ceneje ali dražje?
Razlike v cenah v določenih skupinah proizvodov in storitev v Sloveniji in sosednjih državah so bile najizrazitejše pri skupini gostinske in nastanitvene storitve.
Tako so bile v Italiji in Avstriji cene teh storitev za 21 oziroma 20 odstotkov višje, na Hrvaškem in na Madžarskem pa za šest oziroma 30 odstotkov nižje od cen pri nas.
Razlike so bile opazne tudi pri cenah oblačil. v Italiji in Avstriji so bile cene teh proizvodov za osem odstotkov oziroma pet odstotkov višje, na Hrvaškem in na Madžarskem pa za odstotek oziroma 15 odstotkov nižje kot pri nas.
Kaj pa cene hrane in brezalkoholnih pijač? Te so bile v Avstriji in Italiji za šest oziroma tri odstotke višje, na Madžarskem za 11 odstotkov nižje, na Hrvaškem pa enake kot v Sloveniji.
Starejše novice
