Sara Nemet se z nogometom ukvarja že od svojega osmega leta, zanj pa se je odločila potem, ko ga je s sestro in očetom nenehno gledala na televiziji in se vanj zaljubila. S soigralkami iz ŽNK Nona Pomurje Beltinci so se letos po šestih letih ponovno uvrstile v Ligo prvakinj, kar je zanje izjemen uspeh.
"Želimo pokazati, da se tudi v Sloveniji igra dober nogomet. Upam, da bodo ljudje začeli bolj ceniti ženski nogomet. Seveda pa je vse to priložnost, da se dokažemo in pokažemo na evropskem odru in si odpremo kakšna vrata za naprej".
Toda sama je zdaj v borbi, ki je še pomembnejša od Lige prvakinj. Lahko bi dejali, da je v prvi bojni liniji pri spopadanju z novim koronavirusom. Pomaga namreč na intenzivnem oddelku v ljubljanskem UKC, kjer imajo dela z najtežjimi bolniki.
"Pacientom dajem zdravila, poskrbim za preveze in preiskave ter aspiracije. Moje delo je, da poskrbim za to, da se pacienti kar se da dobro počutijo".
Brez dobre organizacije ne bi šlo
Seveda pa ni enostavno "driblati" med vsemi obveznostmi, ki jih ima. Precej je seveda odvisno od dobre organizacije.
"Nekako mi še vedno uspeva. Pametno si je potrebno razporediti čas. Delo si uredim tako, da se prilagajam ostalim obveznostim. V kolikor sem v Ljubljani, treniram individualno, trener pa mi pošlje program, ki mu moram slediti. Priložnost za trening imamo tudi v okviru nogometnega razreda za dekleta v Šiški in se jim lahko pridružim".
Sama je bila v prvi bojni liniji tekom prvega in tudi sedaj v drugem valu. V prvem valu je delala še nekoliko več, saj je bil takrat ukinjen tudi nogomet.
"V prvem valu sem delala več, saj sem lahko bila vseskozi na delovnem mestu, nogomet se takrat namreč ni igral. Zdaj delam malo manj, saj si moram vzeti tudi čas za nogomet, še posebej v trenutni situaciji, ko smo se uvrstili v Ligo prvakinj. Drugača pe je drugi val precej hujši. Veliko več ljudi porebuje pomoč, kadrovska stiska je veila. Trenutnno imamo štiri intenzive in delaš vsepovsod, kjer je možno. Sestre morajo prevzeti več pacientov in to je še dodana odgovornost".
V prvem valu dve sestri za tri paciente, zdaj ena sestra za štiri paciente
V prvem valu sta dve sestri skrbeli za tri paciente, zdaj pa mora ena sestra sama skrbeti za štiri paciente. Kot pravi je delo veliko bolj naporno zdaj, kot pa v prvem valu. To pripisuje tudi obdobju v kateremu smo in neupoštevanju pravil. Na zahtevno delo, ki ga opravljajo vsi v zdravstvu se je zdaj že navadila.
"Ni mi težko. Ja, seveda ni prijetno, ko si v sobi brez hrane, pijače ob tem pa prepoten in ne moreš na stranišče. Ampak nekako zdržiš, enostavno ne gre drugače. Sama sem v prostoru nekje od tri pa pol pa do šest ur".
Nogomet je kot ventil za sproščanje
Ravno nogomet je tisti ventil, kjer lahko da ven vse občutke, misli in stiske, ki se v njej morda naberejo med delom. Šport je njena regeneracija in tako ji je vse lažje. Se je pa v tem času koronavirusa veliko naučila. Za konec nam je povedala še, kako izgleda njen dan.
"Vem, kako delati tudi z najtežjimi pacienti. Videla in doživela sem marsikaj in ni mi žal, da sem tu, kjer sem. Zdaj ponovno delam tudi nočne izmene, kar pomeni da dela od 20.30 do 6.30, grem spat in vstanem okoli ene ali druge ure. Nekaj pojem, opravim trening, si pripravim hrano za nočno izmeno, nato vmes opravim stvari za faks, se malo spočijem in grem ponovno delat".