S sprejemom novega zakona o gostinstvu, ki bi po predlogu med drugim uredil kratkoročno oddajanje nepremičnin, bo izbrisanih 90 odstotkov zasebnih ponudnikov kratkoročnih nastanitev, so danes opozorili sobodajalci.
Po raziskavi, ki so jo izvedli sobodajalci, se v primeru sprejetja zakona velika večina sobodajalcev ne bi odločila za dolgoročno oddajanje.
Sobodajalci k ponovni javni obravnavi predloga novega zakona o gostinstvu, ki ga je danes potrdila vlada, pozivajo zato, ker da niso bili vključeni v pripravo zakonskega predloga.
Prvi predlog končne različice vladnega predloga so prejeli po tem, ko je bil že poslan na vladni odbor v potrditev, je na današnji novinarski konferenci opozorila predsednica Združenja sobodajalcev Katja Rezman.
Ob tem je spomnila, da so predstavniki sobodajalcev zbrali 3200 podpisov pod peticijo, da vlada predlog zakona znova pošlje v javno obravnavo.
Rezman je ob tem danes poudarila, da so podpise prispevale tudi nekatere turistične agencije, turistična društva, turistično-informativni centri in nekaj občin.
To po njenih besedah kaže na to, da gre za širšo problematiko, ki ne zajema samo sobodajalcev.
»Minsko polje neživljenjskih in v praksi neizvedljivih določb«
Predsednik sveta zavoda Gostoljubnost slovenskih domov Marko Petković je predlog zakona označil za »minsko polje neživljenjskih in v praksi neizvedljivih določb«.
Po prepričanju predstavnikov sobodajalcev bo posledično izbrisanih 90 odstotkov zasebnih ponudnikov nastanitev za krajši čas, kar predstavlja 25 odstotkov vseh nastanitvenih zmogljivosti v državi.
»To predstavlja približno 50 tisoč državljanov, se pravi povezanih s sobodajalci in njihovimi družinami,« je dejal Petković.
Splošna omejitev kratkoročnega oddajanja po celi državi je po njegovih besedah unikum v Evropi. Pri tem je poudaril, da bi bilo treba problematiko kratkoročnega oddajanja reševati na lokalni ravni, saj da ima vsaka občina svojo specifiko.
60 dni na leto
Splošna omejitev kratkoročnega oddajanja na 60 dni po Petkovićevi oceni ne bo rešila stanovanjskega problema.
»Kako si ministrstvo predstavlja, da bodo sobodajalci, ki bodo po novem prisiljeni iti v dolgoročni najem, kako bodo oni oddajali in katera družina z otroki si bo najela stanovanje za 305 dni, da bo potem za 60 dni šla ven,« se sprašuje Petković.
Kot je še opozoril, številni turistični apartmaji obenem niso primerni za dolgotrajno bivanje, saj recimo nimajo prostora za pralne stroje in podobno.
Petković je ob tem poudaril, da po novem v večstanovanjskih stavbah oddajanje prek s. p. ali d. o. o. prepovedano, v zasebni hiši pa bo, če je sobodajalec organiziran kot s. p., omejeno na 60 dni v letu.
Če se sobodajalca omeji na 60 dni, v času neaktivnosti ne bo mogel opravljati oglaševanja, pa je ob tem izpostavil Tadej Cotič iz Združenja sobodajalcev.
»Tako da tu potisnemo celo panogo v velik paradoks, ker dejansko potem ne bo mogel sprejemati rezervacij, ker bo lahko šele julija odprl sprejemanje rezervacij za avgust,« je dejal.
V primeru sprejema predlaganega zakona v državnem zboru je po Petkovićevih besedah v igri tudi pobuda za presojo ustavnosti z zahtevo za začasno zadržanje izvajanja zakona.
Odškodnina za 30 let: 1,6 milijarde evrov
Omenil je tudi možnost odškodninskih tožb. Ob tem so izračunali, da bi neposredna škoda za sobodajalce za obdobje 30 let na podlagi osnutka zakona iz leta 2024 znašala 1,6 milijarde evrov.
»Javni interes seveda lahko prevlada nad interesom oziroma nad pravico do prostega uživanja zasebne lastnine in svobodne podjetniške pobude, pa vendar mora biti, kot sem že omenil, javni interes ovrednoten, ta do zdaj ni bil,« je pojasnil.
Raziskava Sobodajalski barometer 2025
Na novinarski konferenci so ob tem predstavili izsledke raziskave Sobodajalski barometer 2025, v kateri je sodelovalo 1008 sobodajalcev. V raziskavi je 78 odstotkov anketirancev ocenilo, da predlagani zakon trenutno predstavlja največjo nevarnost za sobodajalce.
Če bi bil predlagani zakon sprejet, jih je 85 odstotkov odgovorilo, da se ne bi odločili za dolgoročno oddajanje nepremičnine.
Na vprašanje, če so zaradi negotovih razmer z napovedano spremembo spremembo zakona o gostinstvu preklicali ali zadržali načrte za vlaganja v dvig kakovosti svojih namestitvenih zmogljivosti, jih je 59 odstotkov odgovorilo pritrdilno, so še povedali na novinarski konferenci.
