Po skoraj letu dni del je celotna Čufarjeva ulica zdaj urejena kot območje za pešce z novimi površinami, urbano opremo in elementi za osvežitev v vročini.
V Ljubljani so zaključili celovito prenovo Čufarjeve ulice, ki zdaj poteka kot območje za pešce od Miklošičeve ceste do Kotnikove ulice. Cilj prenove je bil izboljšanje kakovosti bivanja, varnosti v prometu in dostopnosti za vse uporabnike, zlasti v poletni vročini, ko pridejo še posebej prav pitniki in pršilniki za osvežitev.
Nova podoba z več zelenja in funkcionalnosti
Območje ulice so pri prenovi opremili z črno-belim tlakovanjem, novo javno razsvetljavo, prometno signalizacijo ter uredili površine za pešce, kolesarje in mirujoči promet. Posebna pozornost je bila namenjena tudi dostopnosti za gibalno ovirane.
Na novo so postavili stojala za kolesa, klopi, zelenice in grmičevje ter uredili območja za odpadke.
V času gradnje so dvanajst obstoječih dreves začasno presadili, po zaključku del pa jih vrnili v nova sadilna mesta z zalivalnim sistemom, ki omogoča boljše pogoje za rast.
Pršilniki, pitniki in prostor za oddih
V vročih dneh osvežitev nudijo nov pitnik in kar sedem pršilnikov, ki so nameščeni vzdolž ulice. Dodatni pršilnik z več šobami in pitnik se nahajata tudi med Kolodvorsko in Resljevo cesto.
Osrednji pas ulice je namenjen počitku in druženju, stranska pasova pa pešcem, kolesarjem ter intervencijskim in dostavnim vozilom prek potopnih stebričkov.
Posebna ureditev pri Ledini
Pri Centru Ledina so odstranili stare gostinske nadstreške in prostor prenovili v enotno, odprto površino, kar izboljšuje videz in pretočnost. Pred Vrtcem Ledina so uredili igralne elemente, večnamenske površine za ustvarjanje, betonske terase in stole, hkrati pa ob vrtcu na Resljevi uredili še dve dodatni parkirni mesti. Skupaj jih je zdaj osem in so namenjena kratkotrajnemu postanku staršev.
Vrednost in izvajalci projekta
Prenova je trajala devet mesecev.
Celotna vrednost projekta znaša nekaj manj kot 1,7 milijona evrov brez DDV, pri čemer je Mestna občina Ljubljana prispevala okoli 566.630 evrov. Pri projektu sta sodelovala tudi JP Voka Snaga in Energetika Ljubljana.
