Kdo bo vodil Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani?
Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so v torek potekale volitve dekana oziroma dekanje.
Teh se je udeležilo 480 volilnih upravičencev. Od tega je bilo 428 glasovnic veljavnih, 52 pa neveljavnih.
Volilna komisija je sporočila, da je bila za dekanjo Filozofske fakultete za mandatno obdobje 2025 do 2029 izvoljena prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar.
Fakulteto je vodila že prejšnji mandat, od leta 2021 dalje.
Ob tej priložnosti je za Ljubljanainfo dejala, da bi se rada zahvalila vsem volivcem za podporo.
»Njihova podpora mene in mojo ekipo zavezuje k odgovornosti tako do zaposlenih kot do študentov, da v teoriji in praksi še naprej uresničujemo humanistične vrednote,« je izpostavila uvodoma.
Na vprašanje, katere bodo njene ključne usmeritve oziroma prioritete novega mandata, se je z odgovorom najprej ozrla v preteklost.
Dejala je, da si je že v prejšnjem mandatu prizadevala za vidnost humanistike in družboslovja tako v strokovni kot v širši javnosti.
Konkretno je bilo to tudi z dogodki, kot so Noč raziskovalcev, Dnevi enakosti spolov in sejem akademske knjige Liber.ac.
»Poleg tega pa smo na fakultetni ravni organizirali tudi Leto jezikov, Leto učitelja in Leto dediščine, v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje smo pripravili prireditev Novembra smo, ne smemo pa prezreti še aktivnosti posameznih oddelkov, ki napolnjujejo fakultetne prostore in privabljajo obiskovalce. Javni dogodki, predvsem pa njihovo oglaševanje, bodo tudi v prihodnje naša skrb. Razširiti jih moramo po šolah in tistih družbenih omrežjih, ki bodo čim več dijakom in dijakinjam približali študij družboslovja, humanistike in jezikov ter jih navdušili zanj,« je napovedala.
Ob tem je izpostavila, da je študij na področju humanistike in družboslovja tako pomemben, ker iz teh ved izvirajo znanja o človeku in družbi, strpnosti do drugega, razumevanja raznolikosti in sposobnost, da z njimi živimo – skratka, za vključujočo družbo.
»V svetu, kot se odpira pred nami, bi morali več govoriti o preprečevanju vojn kot o nujnosti oboroževanja, kar je zdaj glavna agenda EU.«
V prihodnjem mandatu
Sogovornica namerava nadaljevati bogato pedagoško in raziskovalno tradicijo.
»Obstoječe programe na Filozofski fakulteti nameravamo nadgraditi v luči dodajanja novih vsebin, ki so danes nujno potrebne (komunikacijske veščine, obvladanje maternega in tujega jezika, digitalne tehnologije), ter jih obogatiti z interdisciplinarnostjo,« je dejala.
Sicer po njenih besedah Filozofska fakulteta poleg kakovostnega študija jezikov in kultur ponuja tudi raznolike lektorate in jezikovne tečaje, s katerimi lahko študentje in študentke ter zaposleni, pa tudi občani, bogatijo svoje znanje.
Izpostavila je še, da bo s komunikacijskimi in kulturnimi vsebinami Filozofska fakulteta lahko pomagala nadgrajevati tudi programe na drugih članicah Univerze v Ljubljani.
»Poleg tega bo eno od pomembnih aktivnosti predstavljala tudi Modra fakulteta, ki že ponuja izobraževalne dejavnosti za starejše od 55 let, v prihodnje pa bo njena vloga v podpori dolgožive družbe še okrepljena. Prizadevala si bom za aktivacijo Srebrne katedre, v okviru katere bodo svoje znanje in izkušnje delili eminentni upokojeni profesorji in profesorice,« je še dejala.
Kar se tiče področja raziskovanja, je povedala, da se bodo skozi evropske projekte še naprej vključevali v globalne znanstvene tokove, hkrati pa bodo skrbeli za temeljne znanosti, povezane s slovensko družbo in kulturo.
Ena od prioritet bo povezovanje v interdisciplinarne projekte, kjer že sodelujejo z raziskovalci in raziskovalkami z drugih fakultet Univerze v Ljubljani ter drugih slovenskih in tujih univerz:
»S povezovanjem bomo laže dosegali znanstveno odličnost po posameznih znanstvenih področjih, ki so v domeni naše fakultete, kakor tudi v povezovanju med panogami,« je podčrtala.
To pa so njene sklepne besede:
»Izhajajoč iz žlahtne tradicije ustanoviteljev in prvih profesorjev Filozofske fakultete moramo vztrajati pri skrbi za znanstveno slovenščino in slovensko znanstveno publicistiko. Projekt Leta plus za tuje študente in študentke je zdaj že uveljavljen in je prešel v temeljni steber financiranja, pri internacionalizaciji izobraževanja pa ne smemo spregledati dejstva, da bo najbrž večina tujih študentov in študentk želela v Sloveniji ostati tudi po zaključku študija in da bodo za vključevanje v slovensko družbo še vedno potrebovali slovenščino,« so še besede prof. dr. Mojce Schlamberger Brezar.
»Če kdo, bodo humanisti in družboslovci morali biti zraven, da se bo v družbi skomuniciral prehod v trajnostni svet, vzdržno ekonomijo in strpno politiko. S tem imamo na Filozofski fakulteti izkušnje, le več prostora v medijih bi potrebovali za svoje ideje,« je še dejala.
