Na Mestni občini Ljubljana so nam predstavili, kakšen je »Akcijski načrt razogličenja za Ljubljano«.
Akcijski načrt razogličenja je zelo obsežen dokument s številnimi ukrepi, so sporočili iz ljubljanske občine.
Prosili smo jih, da nam razložijo v grobem, kaj čaka Ljubljančane v naslednjih letih in desetletjih.
»Ti ukrepi so v grobem dekarbonizacija energentov za oskrbo s toploto,« so zapisali in našteli, kaj to pomeni: objekt za energetsko izrabo odpadkov, kogeneracijske enote na biomaso, toplotne črpalke, sistemi shranjevanja toplote, uvedba vodika v industriji, injiciranje bioplina v distribucijsko plinsko omrežje, postopno opuščanje fosilnih goriv za individualne sisteme ogrevanja.
Proizvodnja zelene energije - hidroenergija
Naslednji ukrep je proizvodnja zelene energije, ki vključujejo projekte na področju fotovoltaike, izkoriščanje odvečne toplote, proizvodnja vodika in bioplina in proizvodnjo hidroenergije, za kar občina načrtuje tri male hidroelektrarne na Ljubljanici.
Te naj bi bile pri Plečnikovi zapornici na Ambroževem trgu, v Gruberjevem prekopu in pod Sotočjem.
To bi poleg okolju prijazne proizvodnje električne energije omogočilo tudi dodano vrednost na področju revitalizacije priobalnega pasu mestne Ljubljanice in Grubarjevega prekopa, turizma, prometa - sklenjena plovna pot okrog Grajskega griča - ter povečanja poplavne varnosti.
»Pričakovana proizvodnja električne energije je za približno 75 odstotkov potreb razsvetljave mesta Ljubljane,« so povedali.
Ocenjena vrednost projekta je 45 milijonov evrov, zaključek gradnje pa je načrtovan v prvi polovici leta 2026.
Električno omrežje bo trajnostno
Pomembno je trajnostno električno omrežje, torej prilagodljivost elektroenergetskega sistema ter shranjevanje energije in energetska učinkovitost.
Slednjo bi dosegli z prenovo javne razsvetljave, z zmanjšanjem toplotnih izgub v sistemih daljinskega ogrevanja in energetsko učinkovitimi individualnimi ogrevalnimi kotli.
Ukrepi na področju mobilnosti: LPP na vodik, javni prevoz po Ljubljanici in omejevanje osebnega prevoza
Predvideni so tudi ukrepi na področju mobilnosti, torej dekarbonizacija LPP, ki bodo vozili na vodik in elektriko.
Vsekakor bo potrebna nadgradnja mestnega javnega potniškega prometa, izboljšanje železniškega javnega prevoza, vzpostavitev rečnega javnega prevoza na Ljubljanici, omejevanje osebnega prevoza.
Na občini še kar naštevajo: obnovili bodo površine za P+R, sledi dekarbonizacija cestnih in ostalih motornih vozil, izboljšanje infrastrukture za kolesarje in pešce.
Pomembni so še ukrepi na področju trajnostnega ravnanja z odpadki, ukrepi na področju zelene infrastrukture in na naravi temelječih rešitev, trajnostno kmetijstvo in trajnostna gradnja, energetska sanacija objektov.
Premog bodo zamenjali s plinom
Zamenjava premoga s plinom, ki je po vseh merilih primeren energent za prehod v brezogljično družbo, bo pomembno prispevala tudi k povečanju kakovosti zraka v Ljubljani.
Plinsko-parna enota bo nadomestila dva najstarejša od sicer treh premogovnih blokov v enoti TE-TOL in omogočila 70-odstotno zmanjšanje uporabe premoga.
Tehnično gledano plinsko-parna enota obsega dve plinski turbini, ki imata vsaka 57 megavatov nazivne električne moči, in eno parno turbino, ki ima 42 megavatov nazivne moči.
Skupaj predstavljajo visoko učinkovito soproizvodno enoto, ki bo zamenjala dva od treh premogovnih blokov v termoelektrarni toplarni v Mostah, to je v enoti TE-TOL.
S plinsko-parno enoto bo Energetika Ljubljana še naprej zanesljivo zagotavljala obseg proizvodnje toplote, ki je potreben za sistem daljinskega ogrevanja v Ljubljani, ob tem pa za 100 odstotkov povečala proizvodnjo električne energije za potrebe elektroenergetskega sistema Slovenije.
Zamenjava premoga s plinom, ki je po vseh merilih primeren energent za prehod v brezogljično družbo, bo pomembno prispevala tudi k povečanju kakovosti zraka v Ljubljani.
Vrednost projekta je 145 milijonov evrov brez davka na dodano vrednost, zaključek projekta naj bi bil že v letu 2024.
