Ideja je bila, da bi kiosk postal nek generator dogajanja, ki bi osveščal in spodbujal občane.
Kultni kos slovenskega dizajna
Sam kiosk je po besedah arhitekta ter vodje projketa obnove Timoteja Jevšenaka, »kultni kos slovenskega dizajna,« ki si ga je arhitekt Saša J. Mächtig zamislil že leta 1966.
Prvo serijo teh kioskov je proizvedlo podjetje Imgrad v Ljutomeru - bili so rdeči.
»Zabrisal je mejo med urbanizmom, arhitekturo ter industrijskim oblikovanjem,« je pojasnil Tim Jevšenak.
Podjetje Imgrad je nato kioske izvažalo po celotnem svetu, ne le Jugoslaviji.
Romantična zgodba kioska
Kiosk je bil že v postopku čakanja na odvoz na deponijo, ko ga je zagledal neki par ter ga odkupil za majhen denar in ga tako rešil pred propadom. Želela sta ga obnoviti in ga uporabiti kot del kavarne.
Kasneje sta ugotovila, da bi bilo z njim preveč dela in vlaganja zato sta se odločila, da ga podarita občini Celje v kolikor ji je v interesu ga obnoviti.
Sam kiosk je bil najprej skladiščen na treh različnih lokacijah v Ljubljani, nazadnje v Črnučah v industrijski coni.
Lani marca pa so ga s pomočjo podjetja Zelenice Celje prepeljali v knežje mesto, kjer je stal celotno poletje.
Jevšenak nam je zaupal, da sicer obstaja avto ličarstvo v Ljubljani, ki se ukvarja z obnovo ravno teh kioskov ampak, da je obnova primerljiva z obnovo kakšnega oldtimerja.
Pod okriljem novega župana Matije Kovača se je v Celju začela uvajati nov način dela in razmišljati o prostorskih problemih.
In tako so se na občini potem po premisleku odločili, da bi obnovo lahko opravila Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Celje. Šola ima navsezadnje program za avto karoseriste.
Jevšenak je še povedal, da so na šoli bili takoj za in da jim je okviren rok konca projekta sovpadal s 140. obletnico poklicnega šolstva v Celju.
Sodelovanje s šolo
Na šoli se projekta niso ustrašili, temveč so ga sprejeli kot izziv.
»Tudi jaz ga, v teoretičnem smislu sem vedel kako se zadeve lotit po fazah, tudi kaj vse je potrebno od nadomestnih delov, kje se jih da dobit, kaj bomo rabili, in sem potem naredi tudi en seznam in okvirni stroškovnik,« je dodal Jevšenak.
Ko so bile formalnosti zaključene, so se lotili del. Najprej so morali celoten kiosk razstaviti, očistiti in rešiti tiste elemente, ki se jih še da.
Gerhard Kladnik je dijake vodil skozi celoten proces veliko pa je storil tudi sam.
Za dijake je bila to karseda posebna naloga saj se večinoma ukvarjajo s karoserijami avtov ali motorjev, ta od kioska pa naj bi bila bolj podobna karoseriji čolna.
Na projektu je sodelovalo približno 30 dijakov vseh treh letnikov.
- Prvi letniki so opravljali enostavnejša dela,
- drugi letniki zahtevnejša,
- in tretji zahtevna dela.
Letos v januarju pa so morali dijaki tretjega letnika na obvezno prakso, tako da sta Gerhard in Jevšenak ostala brez ene skupine. Da projekt ne bi obstal, sta tudi sama prijela za orodje in vložila dosti ur v samo obnovo.
Največji problem so bila vrata
Jevšenak je pojasnil, da so si lastniki kioskov po navadi le-te oblikovali po svoje, oziroma so jih prilagodili lastnim potrebam.
V tem primeru se je šlo za vrata kioska v katera je prejšnji lastnik vgradil okno. Ni bilo druge možnosti, kot da luknjo zapolnijo, saj novih vrat ne bi dobili.
»Razen če kupiš še en kiosk, pa še to so cene blazno visoke zdaj, ko ljudje vedo, da je to dizajnerski kos,« je v šali povedal Jevšenak.
Dodal je še, da se na prenovljenih vratih zdaj sploh ne vidi, da bi kdaj v njih bilo okno. Za obnovo so se trudili uporabiti nadvse avtentične kose, kot je na primer tista črna plastična kljuka na vratih.
Za nadstrešnico so morali uporabiti kalup in jo na novo vbrizgati ter jo kasneje še ravnati in obrezovati, da je na koncu bila videti kakor mora.
Za kaj se bo uporabljal?
Prenovljeni kiosk K67 so si zamislili kot neki mestni satelit in generator dogajanja, ki bi ga občina po potrebi premikala po mestu.
»Imeli smo idejo, da kiosk postane nekakšen mestni satelit, generator dogajanja, ki je večnamenski in se potem premika po mestu kjer aktivira občane ter jih ozavešča o aktivnih problematikah, ki so pomembne za prostor in dogajanje,« je pojasnil Jevšenak.
Konfiguracija tega modula je narejena tako, da ima dve izložbi po vzoru originala.
Želja je, da postane kot neki velik transparent, ki se ga lahko med drugim uporablja tudi za manjše razstave.
Za vizualno in prostorsko krajino
Pod tem sporočilom deluje društvo Tendence, katerega član je tudi Timotej Jevšenak.
Njihovo poslanstvo se je začelo že pred leti, ko so odprli arhitekturno razstavo Tendence, oziroma retrospektiva povojne arhitekture v Celju.
»Bila je gverilska akcija, gostovali smo dosti in celo prejeli Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture v letu 2019,« je povedal Jevšenak.
Društvo se ukvarja z aktivacijo občanov iz prostorskega vidika, da oni sami povedo svoja mnenja in želje glede raznih projektov, ki se jih loteva občina.
Med drugim nabirajo tudi ideje in ozaveščajo občane.
'Ziher se me spomniš'
Kumulacija trdega dela, organizacije in usklajevanja je dosegla svoj višek v soboto, 13. aprila, na ulicah mestnega jedra v Celju.
Pred samim dogodkom so vodili kampanjo, v kateri so nagovarjali ljudi s sloganom »Ziher se me spomniš«, s ceste, z avtobusne, železniške, kot čevapčilnice, trafike, … in tako naprej.
Sami plakati so vsebovali elemente kioska, kot je na primer njegov okvir, sam kiosk ni bil prikazan.
»Ljudje vidijo tisto obliko in se takoj spomnijo ter pomislijo od kod oziroma kot kaj se ga spomnijo,« je pojasnil Jevšenak.
Po njegovih besedah je bil obisk za celjske razmere ogromen, kljub temu da je bila sama kampanja rahlo gverilska.
Občinstvo so nagovorili župan Celja Matija Kovač, ravnateljica Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje Saša Silovšek ter operativca Tim Jevšenak in Gerhard Kladnik.
Za nagovori je sledil pogovor s Sašo J. Mächtigom, ki je podrobno opisal zgodovino kioskov in kako jih je zasnoval.
»Ja pol pa je bila žurka, še DJ-a smo dali v kiosk,« je dodal Jevšenak.
Za konec je povedal, da je dejstvo, da brez posluha mestne občine in srednje šole bi ta kiosk verjetno zdaj gnil na deponiji.
Starejše novice
