V Ljubljani ga ne primanjkuje. Raste na Vilharjevi cesti, Mencingerjevi ulici, ob Pržanjščici, v Tivoliju, na Tovarniški ulici, na Štepanjskem nabrežju, Verovškovi ulici, Ulici Ferda Kozaka … Marsikje, skratka.
Mestna občina Ljubljana načeloma v primerih, ko ga zazna ali pa je nanj opozorjena, naroči pristojni službi, da preveri stanje na terenu in ukrepa.
Sicer pa je praksa sledeča.
Če opazijo dresnik na mestu, kjer ga prejšnjo sezono ni bilo, pomeni, da so rastline še dovolj mlade, da jih je mogoče uspešno odstraniti z dolgo, ozko lopatko. Mesto odstranitve dresnika spremljajo še vsaj nekaj mesecev in sproti odstranjujejo morebitne na novo zrasle rastline.
Odstranjevanje večjih sestojev dresnika je zahtevnejše. Že ko gre za nekaj deset kvadratnih metrov velik sestoj, so podzemni deli oleseneli in pogosto segajo več metrov globoko. Če odstranjujejo le nadzemne poganjke, bodo v prvi fazi povzročili, da se bo sestoj dresnika najverjetneje nekoliko razširil, saj se bodo zaradi odstranjevanja nadzemnih delov začeli bolj intenzivno razraščati podzemni poganjki.
Če odstranjevanje ponavljajo dovolj dolgo in poganjke redno odstranjujejo, sčasoma oslabijo rastline, ker se bodo zaloge rezervnih snovi v podzemnih delih izčrpale. Vendar pa to pomeni večletno redno ukvarjanje s sestojem.
Zastiranje s črno gradbeno folijo, ki mora biti večja od sestoja dresnika, je smiselno le, če predhodno odstranijo vse nadzemne poganjke ter čim več podzemnih, nato pa mesto odstranitve prekrijejo, da novi nadzemni poganjki ne ozelenijo. Nove poganjke morajo sproti odstranjevati, vendar je v tem primeru pogostost odstranjevanja lahko manjša.