Ujeli smo tudi strojevodjo, ki nam je razkazal vozniško kabino.
Slovenske železnice bodo odslej svoje potnike po državi prevažale z dodatnimi dvajsetimi novimi dizelskimi garniturami, vlaki iz serije Flirt švicarskega izdelovalca Stadler.
Dva sta že na tirih glavne ljubljanske železniške postaje, ostalih osemnajst pa jih bo v Slovenijo prispelo do konca tega leta. Ti vlaki bodo nadomestili najstarejše garniture.
»Nove potniške garniture so pomemben mejnik pri posodabljanju železniškega voznega parka, prinašajo večjo energetsko učinkovitost, višjo raven udobja, širšo dostopnost in trajnostne rešitve, ki bodo izboljšale izkušnjo potnikov doma in v tujini,« sporočajo iz Slovenskih železnic.
Prvi so se z enim od dveh vlakov peljali novinarji, in sicer so se podali na 24 kilometrov dolgo pot iz Ljubljane do Grosuplja, ki jo je vlak premagal v 21 minutah.
V Grosuplju je novo pridobitev Slovenskih železnic pozdravil tamkajšnji župan Peter Verlič.
Prva garnitura je sicer v Slovenijo prispela že decembra lani, a je bila aktivna le za testne vožnje za pridobitev dovoljenja Javne agencije za železniški promet, kar je pogoj za začetek rednih voženj v letošnjem letu.
Vlaki so klimatizirani, imajo WC, udobna sedišča, omogočajo enostavno prehajanje med vagoni, so prijazni tudi gibalno oviranim, imajo brezžični internet, polnilnice in prostor za kolesa.
Sicer pa ima vsak vlak 171 sedežev in okoli 140 stojišč.
Na slavnostnem odprtju sta trak, ki je simbolno odprl vrata novega vlaka in naznanil prvo vožnjo, prerezala Miha Butara, direktor potniškega prometa Slovenskih železnic, in vodja sektorja za javni potniški promet na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Matjaž Vrčko.
Otvoritve in prve vožnje z vlakom se je udeležil tudi direktor Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa Dušan Sečki.
Butara je povedal še, da gre v primeru dvajsetih novih vlakov za okoli 150 milijonov evrov vredno investicijo.
Miha Butara je poudaril še, da nove garniture pomenijo veliko zato, ker jih bodo lahko razporejali na enotirne, neelektrificirane proge, kot so bohinjska oziroma goriška, kamniška in dolenjska proga, kjer zdaj vozijo še najstarejši vlaki, ki potnikom ponujajo najmanj udobja.
Marsikoga bo zanimalo, kako hitri so
Vprašanje, ki se zastavlja, je, ali bodo razdalje po državi premagovali hitreje kot starejši vlaki.
Odgovor je, da gredo lahko do 160 kilometrov na uro, a zaradi infrastrukturnih omejitev bodo polno hitrost lahko razvili le na nekaterih odsekih.
