80 let Srednje šola za gastronomijo in turizem Ljubljana.
Letos mineva 80 let, odkar je 13 dijakov in pet učiteljev prvič prestopilo prag nekdanjega Gostilničarskega doma na Privozu 11 na Prulah, kjer je začela delovati prva šola za gostinstvo in turizem, ne le v Sloveniji, temveč tudi v nekdanji skupni državi.
To so začetki Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana, ki se danes ponaša s skoraj 700 dijaki, 54 učitelji ter bogato zgodovino, ki je zaznamovala številne generacije in pomembno oblikovala gastronomsko-kulinarično dogajanje v državi.
Ravnateljica šole Inka Nose je v slavnostnem govoru orisala razvoj šole, ki deluje na Fužinah in poudarila:
»80 let ni le številka, je zgodba. Dokaz, da znanje, strast do dela in poslanstvo vzgajanja generacij niso trenutek, temveč proces, ki vztraja skozi desetletja in oblikuje prihodnost.«
Topla gostoljubnost in mojstrovine dijakov
Ob jubileju je šola pripravila prireditev z naslovom Spoštujemo tradicijo, ustvarjamo prihodnost, gradimo trajnost, ki se je izkazala kot prava učna ura gostoljubja.
Obiskovalce so pozdravljali dijaki, učitelji in zaposleni, ki so poskrbeli za prijeten sprejem, nasmehe ter postrežbo s prigrizki in napitki.
Posebno pozornost so pritegnile kulinarične stojnice, kjer so dijaki stregli jedi, ki so jih pripravili ob pomoči svojih mentorjev in v sodelovanju z znanimi kuharji, tudi nekdanjimi dijaki šole.
Gostje so lahko okusili flambirane štruklje s karamelno omako, pehtranovo potico, kreme v kozarčkih, svinjski medaljon s krompirjem duchesse, ričoto z zelenjavo in kranjsko klobaso ter številne druge jedi.
Z dijaki je kuhal tudi priznan chef Igor Jagodic. Skupaj so pripravili jed s cvetačo v različnih teksturah, dodali so tartufe in rumenjak.
Z dijaki pa sta ustvarjala tudi kuharska mojstra Mojmir Šiftar in Luka Jezeršek, poznana tudi kot sodnika v resničnostnem šovu MasterChef Slovenije.
Luka Jezeršek: »Če ne bi bilo te šole, ne bi bilo niti mene.«
Jezeršek, nekdanji dijak šole, se je ob tej priložnosti ganjeno spomnil svojih začetkov:
»Srednjo šolo sem obiskoval tudi sam. To je bil čas, ko sem mislil, da vse vem, pa sem hitro ugotovil, da ne vem nič (smeh). Tudi danes dijakom polagam na srce: izkoristite ta čas za učenje o stroki s stroko.«
Posebej čustven je bil trenutek, ko je na prireditvi v imenu svojega očeta sprejel priznanje srednje šole.
Minister in ravnateljica sta namreč podelila več zahval in priznanj posameznikom, ki so s svojim delom pustili neizbrisne sledi v zgodovini te ustanove, med njimi tudi Jezerškovi.
»Če ne bi bilo gostinske šole v Ljubljani, ne bi bilo niti mene niti mojih bratov,« je povedal Luka Jezeršek.
Njegov oče in mama sta se namreč spoznala na gostinski šoli na Poljanah. Oče je bil učitelj, mama pa dijakinja.
Kot je opisal Luka, je med njima vzklila ljubezen, iz katere se je nato razvila družina; danes so štirje bratje, ki skupaj uspešno nadaljujejo kulinarično zgodbo, ki sta jo zastavila njihova starša.
»Onadva sta začela, mi bratje pa smo posel prevzeli in ga peljemo naprej,« je povedal z vidnim ponosom in spoštovanjem do svoje mame in očeta ter ustanove, ki je odigrala pomembno vlogo v njihovem življenju.
Izkazali so se
Na dogodku so bile posebej zanimive tudi stojnice, namenjene predstavitvam predmetov, ki jih poučujejo na šoli. Dijaki so prikazovali, kaj se učijo, za obiskovalce pa pripravili tudi zabavne in poučne izzive. Med drugim so se gostje slavnostnega dogodka lahko preizkusili v ugibanju začimb zgolj po vonju.
Da gre za šolo, kjer znanje vre in kjer z vrednotami gostoljubja in ljubeznijo do kulinarike opremljajo mlade generacije, je bilo razvidno tudi iz pozornosti do obiskovalcev.
Ko so opazili, da sonce neusmiljeno pripeka, so hitro poskrbeli za strežbo vode in s tem omogočili prijetnejše spremljanje dogajanja.
Glavna govorca
Ravnateljica Inka Nose je na prireditvi poudarila še:
»Nismo le izobraževalna ustanova, smo kraj, kjer ljudje rastejo, se opremljajo za življenje in se učijo biti ljudje.«
Minister Logaj: »Zmagujejo tisti, ki se znajo prilagajati.«
Minister za vzgojo in izobraževanje, dr. Vinko Logaj, pa je dejal, da se »okoliščine sodobnega sveta spreminjajo hitreje kot kadarkoli – in zmagujejo tisti, ki se znajo nanje hitro in ustvarjalno odzvati. Verjamem, da te vrline niso tuje niti tej šoli.«
Ob koncu slovesnosti je skupaj z ravnateljico in dijaki simbolično posadil drevo – kot simbol življenja, vztrajnosti in rasti.
