Predstavnik ljubljanske občine je na slovesni ovoritvi nove ograje Botaničnega vrta razložil smele načrte širitve Botaničnega vrta. Ti sicer še vedno zbirajo podpise za peticijo Ohranimo Botanični vrt, ki deluje že vse od leta 1810.
V Botaničnem vrtu je bilo danes slovesno. Župan Zoran Janković naj bi namreč v družbi podžupana Roka Žnidaršiča in vodje Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani Jožeta Bavcona slavnostno otvoril novo ograjo, najnovejšo pridobitev Botaničnega vrta.
A župan se je opravičil, zunaj je začel padati dež, zato so otvoritev z zamudo speljali v majhni avli pred tropskim rastlinjakom.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je namreč ob rekonstrukciji Ižanske ceste po 214 letih dobil novo, estetsko dovršeno ograjo, nad načrti nove ograje pa je bdel ljubljanski podžupan Rok Žnidaršič. Ograjo je financirala Mestna občina Ljubljana.
Botanični vrt v Ljubljani je sprva obdajala lesena ograja, ob rekonstrukciji Ižanske ceste leta 1955 so postavili ograjo z betonskimi stebri in mrežastimi polnili, ob sedanji rekonstrukciji ceste pa je vrt dobil prav posebno ograjo.
»Naši prošnji je občina takoj prisluhnila. Res smo hvaležni županu, ki je ograjo odobril,« je o odličnem sodelovanju z občino med drugim povedal Bavcon.
Že tako poškodovana ograja se je še dodatno poškodovala z gradnjo komunalne in prometne infrastrukture na bližnji Ižanski cesti.
»Dogodek je zaznamoval pomemben trenutek v zgodovini vrta, ki je od svoje ustanovitve leta 1810 večkrat spreminjal svojo zunanjo podobo,« je še povedal Bavcon.
Žnidaršič: Botanični vrt se bo širil
Podžupan Žnidaršič je nekaj besed namenil preprostemu in elegantnemu dizajnu nove ograje, ki omogoča pogled v Botanični vrt in se zato zliva z javnim prostorom.
Poseben je tudi napis iz kovine, ki bo sčasoma nadzorovano zarjavel in postal še lepši.
»Botanični vrt se bo širil, saj smo vendarle dosegli z lastnikom sosednjega zemljišča, kjer bomo po dolgih letih prizadevanj postavili sredozemski rastlinjak.
V projektu krožne plovbe po reki Ljubljanici načrtujejo razširitev proti Kodeljevu.
Botanični vrt bo razširjen med Grubarjevim kanalom in Golovcem.
Vzdolžni park, ki ga je zastavil že Plečnik in je bila pod nekdanjim podžupanom Janezem Koželjem na novo vzpostavljena dva in pol kilometra dolga parkovna ureditev, se s tem projektom dogaja še sedem in pol kilometrov dolge parkovne ureditve, ki bo sklenjen v deset kilometrov dolg park, ki bo predstavljal vstopno točko v Krajinski park barje,« je povedal.
Na otvoritvi je bil tudi nekdanji podžupan in častni meščan Ljubljane Janez Koželj in dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Marina Pintar.
Ob tej priložnosti so zbrani poudarili, da si je Botanični vrt dolga leta prizadeval za estetsko zunanjo ureditev ob Ižanski cesti. S podporo Mestne občine Ljubljana je ta vizija zdaj uresničena.
Kaj pomenijo poslikave na pločniku?
Še ena novost pred botaničnim vrtom pa bo zagotovo razveselila vsakega obiskovalca. Na Ižanski cesti so pred vhodom v Botanični vrt Ljubljana zarisali poseben prehod za pešce, na katerem vidimo dele rastlin in žuželk. Za kaj gre?
»Zarisali smo poseben prehod za pešce, s katerim poudarjamo biotsko pestrost v našem mestu,« pa so pojasnili na Mestni občini Ljubljana.
Peticija se še podpisuje
Vse pa vendarle ni tako rožnato.
Ob vhodu v avlo Botaničnega vrta je namreč še vedno zvezek, kjer zbirajo podpise za Peticij ohranimo Botanični vrt, ki deluje že vse od leta 1810.
V Botanični vrt Univerze v Ljubljani sedaj po letu 1974 že drugič posega železnica.
Drugi tir do Ivančne Gorice bo zopet odvzel znaten del vrta. Porušena bo stara upravna zgradba, kjer je Čajnica Primula.
Vse, kar je bilo obljubljeno s prvim posegom, da bo zaživel tudi novi vrt na Večni poti, je sedaj porušeno. V času korone pa je Botanični vrt na novi lokaciji pod Rožnikom izgubil vse, so zapisali pri Botaničnem vrtu.
»Zahtevamo drugačne rešitve, da vrt ohranimo v sedanjem obsegu. Na novi lokaciji pa je potrebno izpolniti vse iz leta 1974 dane zaveze in vrtu zgraditi nazaj vse, kar mu je bilo porušeno ter tam urediti 37 hektarjev vrta.«
Peticijo je podpisalo že več kot dva tisoč ljudi.
