Kakšno vodo pijemo Ljubljančani? Težave predvsem na obrobju mesta

Večina Ljubljančanov pije vodo, ki je sploh ni treba klorirati. Lani ni bil neskladen niti en kemični vzorec. V nekaterih vaseh na obrobju mesta pa so vodo prekuhavali vse leto.

Iz globokih podzemnih plasti

Ljubljana pije podzemno vodo. Črpajo jo v petih vodarnah: v Klečah, Hrastju, Šentvidu, na Jarškem produ in na Brestu. Največ, več kot polovico, je dajo Kleče. Iz tega sistema se oskrbuje okoli 300.000 ljudi.

Ker voda prihaja iz globin, je v večjem delu mesta ni treba klorirati. Klorirajo le na območju Bresta, v Toškem Čelu ter od Dola do Senožeti.

V Dolu in Senožetih imajo poseben razlog. Ob poplavah avgusta 2023 je bil poškodovan glavni vodovod čez Kamniško Bistrico, zato vodo dobivajo iz rezervnega vira v Dolskem, ki ga klorirajo. Konec lanskega leta vodovod še ni bil popravljen.

Kemično brezhibna

VOKA SNAGA je lani v centralnem sistemu analizirala 512 vzorcev na kemične parametre. Neskladen ni bil niti eden.

Pri mikrobioloških analizah je bilo neskladnih okoli 3,6 odstotka vzorcev, podobno kot prejšnja leta. Skoraj vedno je šlo za bakterije, ki opozorijo na spremembo v sistemu, ne pa za fekalno onesnaženje. Zdravje ljudi po navedbah upravljavca ni bilo ogroženo.

Voda je srednje trda, ima od 12 do 16 nemških stopinj. Nitrata je manj kot polovica dovoljene količine. Iz pipe navadno priteče s temperaturo od 13 do 18 stopinj.

Tri skrbi

Da voda ustreza predpisom, še ne pomeni, da v virih ni ničesar. VOKA SNAGA v letnem poročilu odkrito piše o treh težavah.

Topilo v Hrastju. Konec leta 2023 so v vodarni Hrastje odkrili tetrakloroeten, topilo, ki ga uporabljajo predvsem kemične čistilnice. Onesnažene vodnjake so izklopili, konec lanskega leta sta bila izključena še dva. Policija je vložila ovadbo, inšpekcija pa je nepravilnosti našla pri polovici pregledanih kemičnih čistilnic. V vodi iz pipe je bila koncentracija ves čas daleč pod mejno vrednostjo.

Benzotriazoli. To so kemikalije, ki se uporabljajo predvsem proti koroziji. Mejne vrednosti zanje ni, a jih je v vodi vse več: pred tremi leti so jih pri pipi izmerili okoli 0,2 mikrograma na liter, lani do 0,35. Od kod prihajajo, še ne vedo. Upravljavec v poročilu državi očita, da »učinkovitih ukrepov ni, zato se razmere poslabšujejo«.

Stari pesticidi. Na območju Bresta so v podtalnici še ostanki pesticidov, uporabljenih pred desetletji. Koncentracije so pod mejno vrednostjo in se zmanjšujejo.

Večne kemikalije le v sledeh

Od januarja velja nova mejna vrednost za PFAS, tako imenovane večne kemikalije iz ponev, nepremočljivih oblačil in gasilnih pen. V ljubljanski vodi so jih letos našli le v sledeh.

Najvišji seštevek je bil po našem izračunu okoli tretjina dovoljene vrednosti.

Ko je kriva napeljava

Najhujši dogodek zadnjih let se ni zgodil v javnem vodovodu. Aprila 2025 je v vodovod Maximarketa prišla voda iz Ljubljanice. Zbolelo je več kot 500 ljudi.

Tudi rjava voda je najpogosteje posledica hišne napeljave, na primer po dopustu, ko voda dlje časa stoji. Pri VOKA SNAGA svetujejo, da odstranite mrežice na pipah in vodo pustite teči vsaj četrt ure.

Vasi, kjer vodo prekuhavajo

Na obrobju mesta je slika drugačna. Mestna občina upravlja 17 manjših vodovodov, od Besnice in Javorja do Lipoglava in Sostra, ki niso priključeni na mestni sistem. Oskrbujejo nekaj več kot 2.500 ljudi.

Voda prihaja iz izvirov, ki jih ob močnem dežju ali odjugi hitro onesnaži, večina pa je sploh ne pripravlja. Lani je bilo neskladnih 129 od 307 vzorcev. V Bajdovni, Dolgem Brdu in na Vnajnarjih–Koritu so bili neskladni vsi. Tam, pa tudi v vasi Besnica in v Podlipoglavu, so morali vodo prekuhavati vse leto.

Rešitve so načrtovane. Za Besnico je predviden nov vodovod, Vnajnarje naj bi do leta 2027 priključili na vodovod Trebeljevo, druge vasi dolgoročno na mestni sistem. V Podlipoglavu vodo od lani jeseni filtrirajo in klorirajo.

Majhni vodovodi so problem tudi drugod

To ni samo ljubljanska posebnost. V okolici Ljubljane je bilo v zadnjih treh letih neskladnih skoraj 16 odstotkov vzorcev iz vodovodov z manj kot 500 uporabniki, iz velikih vodovodov pa manj kot pet odstotkov.

V Logatcu marca 2025 okoli 600 ljudi teden dni vode ni smelo uporabljati niti za umivanje, ker so v vodovod z območja avtopralnice prišli detergenti. Na Blečjem Vrhu pri Grosupljem so vodo prekuhavali vse leto, v Kamniku in Komendi pa septembra letos tri dni.

Manj vode se izgubi

Omrežje VOKA SNAGA, ki poleg Ljubljane oskrbuje tudi del sosednjih občin, je dolgo skoraj 1.300 kilometrov. Od načrpane vode do odjemalcev ne pride ali ni obračunana okoli petina, po našem izračunu 21,5 odstotka. Leta 2013 je bila skoraj tretjina.