Več tujcev, več izzivov: Bo Ljubljana znala odgovoriti?
V zadnjih letih se v Slovenijo priseljuje vse več tujcev, ki iščejo priložnosti za delo in boljše življenje.
Vprašanje je, kako enostavni so postopki za priselitev in vključevanje v novo državo in družbo. So birokratske ovire prevelike? Jih domačini sprejemajo z odprtimi rokami ali naletijo na odpor?
Medtem ko so mnogi Ljubljančani odprti in prijazni, se pojavljajo tudi primeri predsodkov, nesprejemanja in celo nestrpnosti.
To so vprašanja, s katerimi se ukvarja tudi mestna svetnica Ganimet Shala. Slednja si prizadeva, da bi bila Ljubljana tujcem še bolj odprta. Kako?
Napovedala je, da bo na prihajajoči seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana predstavila svetniško vprašanje oziroma pobudo, ki se nanaša prav na vključevanje priseljencev.
»Ljubljana je odprto in raznoliko mesto, ki ga v zadnjih letih vse pogosteje za svoj novi dom izberejo ljudje iz različnih delov sveta. Veliko jih v naše mesto pride zaradi zaposlitvenih priložnosti, nato pa tu zaživijo skupaj s svojimi družinami. Ljubljana postane njihov novi dom, naša skupnost pa njihova nova skupnost. Ti ljudje pogosto prihajajo z močno voljo in pripravljenostjo prispevati k družbi, vendar se že ob prihodu soočajo z vrsto izzivov: od učenja jezika, vključevanja otrok v šole, do orientacije v pravnem in socialnem sistemu ter poznavanja javnih storitev, pravic in dolžnosti v novem okolju. Mnogi med njimi imajo omejen dostop do informacij in nimajo socialne mreže, ki bi jim lahko ponudila osnovno oporo,« opaža.
Izpostavlja, da sicer v prestolnici že obstajajo nekateri programi, ki jih izvajajo predvsem nevladne organizacije, a »sistematičen in dolgoročen pristop, ki bi celovito odgovarjal na potrebe novih meščank in meščanov, trenutno ni vzpostavljen,« je podčrtala.
Na seji bo iskala odgovor, ali obstaja mestna strategija za integracijo priseljencev v družbo, s poudarkom na jezikovni podpori, vključevanju otrok v izobraževalni in predšolski sistem, dostopu do informacij o javnih storitvah ter osnovni pravni in socialni orientaciji.
Preverjala bo tudi, ali poleg programov, ki jih sofinancira MOL, na področju vključevanja priseljenk in priseljencev potekajo še kakšne druge aktivnosti oziroma ukrepi.
»Predlagam, da v Ljubljani vzpostavimo celosten in trajnosten model vključevanja priseljencev v mestno življenje. Ta bi lahko temeljil na dobrih praksah iz drugih evropskih mest,« je njeno osrednje sporočilo.
Ima tudi konkretne predloge, kaj bi lahko storili na tem področju:
»To so vzpostavitev informativne točke z dostopom do osnovnih informacij, svetovanjem in usmeritvami v več jezikih, razvoj mestnega modela integracijske poti za povezovanje šolstva, jezikovno podporo, socialno-varstvene in zaposlitvene storitev ter socialno orientacije, pa tudi vzpostavitev koordinacije znotraj občinske uprave, ki bi skrbela za vključevanje in medsektorsko sodelovanje.«
Poleg tega vidi smisel v izdatni podpori priseljenkam in njihovim družinam, saj so po njenem mnenju te pogosto še posebej ranljive.
Zaključi z mislijo, da lahko s takšnim pristopom ne le okrepimo socialno kohezijo v Ljubljani, ampak tudi pokažemo zgled vključujoče skupnosti, v kateri vsakdo dobi priložnost za dostojno življenje.
»Predvsem pa sem prepričana, da je Ljubljana lahko zgled mesta, v katerem se vsakdo počuti del skupnosti – ne glede na narodnost, spol, vero ali kakršnokoli drugo osebno okoliščino.«
