Bo nov zakon o gostinstvu sprostil nepremičninski trg v Ljubljani?
V parlamentarni proceduri je predlog novega zakona o gostinstvu, ki ga je pripravila vlada. Med ključnimi spremembami so precejšnje omejitve za vse, ki oddajajo stanovanja ali hiše v kratkotrajni najem, torej prek platform, kot sta Airbnb ali Booking.
Če bo zakon sprejet, bo opravljanje dejavnosti sobodajalstva močno omejeno in pogojeno s strožjimi pogoji.
Po novem bi posameznik lahko svojo hišo oddajal turistom največ 150 dni na leto, če pa gre za stanovanje v večstanovanjskem objektu, pa bo oddajanje dovoljeno le 60 dni letno.
Poleg tega zakon predvideva, da se bo število gostov v posamezni nastanitvi določalo glede na kvadraturo; en gost na vsakih osem kvadratnih metrov uporabne površine.
Še bolj pomembna je določba, da v večstanovanjski stavbi dejavnosti ne bodo smele več opravljati pravne osebe ali samostojni podjetniki. Oddajati bo smel le sobodajalec – fizična oseba, ki je hkrati lastnik nepremičnine. Poleg tega bo moral sobodajalec pridobiti soglasje drugih solastnikov stavbe.
S tem se bistveno spreminjajo dosedanje razmere, ko je bilo možno kratkoročno oddajati nepremičnino brez posebnih časovnih omejitev ali soglasij sosedov.
Novi zakon torej uvaja jasne omejitve in dodatno regulacijo dejavnosti, ki je v zadnjih letih močno razmahnjena.
Pred nekaj dnevi se je v državnem zboru zaključilo prvo branje zakona, ki ga je komentiral tudi Inštitut 8. marec.
V svojem odzivu so predstavili celosten pogled na posledice kratkoročnega oddajanja nepremičnin, pri čemer so se naslonili na statistične podatke.
»Po podatkih ministrstva za gospodarstvo je bilo leta 2023 v Ljubljani 2365 nepremičnin oglaševanih na Airbnbju in Vrbu. Po zadnjih podatkih AirDNA iz aprila 2025 jih je že več kot 2690. Povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja v Ljubljani je presegla 4200 evrov, v novogradnjah pa že 5100 evrov. Povprečna mesečna neto plača v Sloveniji znaša 1393 evrov. Povprečna najemnina dvosobnega stanovanja v Ljubljani je aprila 2025 znašala okoli 1000 evrov,« so opozorili.
Kot dodajajo, se mladi Slovenci od doma odselijo povprečno pri 29 letih, kar je najpozneje v Evropski uniji. To po njihovem mnenju jasno kaže, kako nedostopna so stanovanja.
»Na zadnji razpis za neprofitna najemna stanovanja je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana prejel 3585 vlog za približno 200 stanovanj,« so poudarili.
Turizem ali mladi?
Opozarjajo tudi na razkorak med številom tistih, ki stanovanje nujno potrebujejo, in številom praznih nepremičnin. Po podatkih Elektra Ljubljana ima namreč približno 11.400 stanovanj izredno nizko porabo elektrike, kar najverjetneje pomeni, da niso v uporabi.
»Na eni strani imamo nepremičnine, ki ustvarjajo dobiček z dnevnim oddajanjem, na drugi pa mlade, ki si ne morejo privoščiti najema, tisoče prosilcev za neprofitna stanovanja in prazna stanovanja, ki čakajo na turiste. Zakon, ki omejuje kratkoročno oddajanje, je zato nujen korak k večji dostopnosti bivanja,« sporočajo z Inštituta 8. marec.
