Zasadili so več kot tisoč novih dreves zaradi škode lubadarjev in žleda, na Gozdarskem inštitutu pa so se razpisali o januarskem helikopterskem spravilu lesa z grajskega hriba.
Na manjših površinah znotraj mestnega gozda, ki so bile zadnja leta prizadete zaradi napadov lubadarja, močnih vetrov ali se že več let ne uspejo obnoviti po naravni poti, je ljubljanska občina v prvih dveh mesecih letošnjega leta izvedla sajenje drevja.
Na Golovcu ter v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ter Zajčja dobrava so posadili 1515 sadik.
Grajski hrib: premierno helikoptersko spravilo lesa za Slovenijo
Na Mestni občini Ljubljana se radi pohvalijo, da posebno pozornost namenjajo skrbi za mestne gozdove.
»Pri upravljanju z mestnimi gozdovi se trudimo delovati v skladu z vsakokratnimi potrebami gozda. Večina gozdov ima veliko sposobnost samoobnovitve; tak primer je na primer grajski hrib, kjer smo letos izvedli projekt ureditve grajskega pobočja za večjo varnost ljudi in objektov pod njim.
Na nekaterih manjših delih pa se gozd zaradi različnih razlogov ne zmore obnoviti sam, zato tam sadimo dodatna drevesa,« so pojasnili.
Gozdarski inštitut Slovenije je medtem na svoji spletni strani objavil članek o premierni izvedbi helikopterskega spravila lesa v Sloveniji, ki se je zgodil letos na grajskem hribu.
»Odločitev za sočasno izvedbo sečnje s helikopterskim spravilom lesa je bila sprejeta na podlagi strokovnega mnenja Biotehniške fakultete, ki je to tehnologijo prepoznala kot najbolj primerno glede na opredeljene cilje naročnika,« so pojasnili.
Tehnologija helikopterskega spravila je bila najboljši kompromis za učinkovito izvedbo potrebnih posegov in ohranjanje vitalnosti in stabilnosti gozdnega sestoja za zagotavljanje nadaljnjih varovalnih in ekosistemskih vlog urbanega gozda, so še dodali.
»Helikoptersko spravilo na Grajskem griču se je izvajalo z enomotornim helikopterjem Airbus H125, ki lahko v optimalnih okoliščinah dvigne do 1050 kilogramov težak tovor.
Spravilo približno 100 kubičnih metrov lesa (podatki z odkazilnega manuala: 205 dreves in 105 kubičnih metrov) je bilo opravljeno v zgolj treh dneh.«
Raziskovalci gozdarskega inštituta Slovenije so pri projektu helikopterskega spravila dokumentirali organizacijske posebnosti spravila, kar je med drugim omogočilo raziskovalni vpogled v učinkovitost helikopterskega spravila.
»S tem primerom je bilo prvič v Sloveniji uvedeno helikoptersko spravilo, kar pomeni pomemben mejnik v prilagajanju gozdarskih praks specifičnim izzivom ohranjanja in varovanja sodobne urbane krajine,« so zapisali.
Občina v nove zasaditve
Z ljubljanske občine pa so sporočili, da so zasadili precej novih dreves.
Na območju Golovca so na zgornjem delu južnega pobočja posadili 150 sadik bukve, hrasta gradna, češnje in jerebike.
»Na tem območju poletna vročina še posebej pride do izraza, zaradi zahtevnih razmer je priraščanje dreves tam zelo oteženo, zato se gozd v zadnjih desetih letih ni uspel obnoviti sam,« so pojasnili razloge za novo zasaditev.
Na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib so konec januarja na dveh parcelah v nižinskem, zahodnem delu parka skupaj posadili 600 sadik hrasta gradna, bukve, gorskega javorja in češnje.
V začetku februarja so izvedli še dopolnilno sajenje na območju gozda med Cesto 27. aprila in vodohranom nad Rožno dolino.
»Gre za območje, kjer smo pred dvema letoma izvedli večjo sečnjo. Gozd na tem območju se sam zelo kakovostno obnavlja, sajenje pa smo izvedli zaradi vrstne popestritve gozda.
Posadili smo 115 sadik hrasta gradna, divje hruške, jerebike in češnje, ki imajo pozitiven vpliv na prehrano ptic, z izrazitim cvetenjem pa krepijo tudi estetiko mestnega gozda.
To območje smo lani jeseni v sodelovanju s Službo za Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski Hrib in z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave temeljito očistili tudi dveh tujerodnih invazivnih vrst dreves, to sta pajesen in pavlovnija,« se pohvalijo na občini.
Škoda po žledolomu in požaru
Na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib so na parceli, kjer se gozd, ki je bil hudo prizadet v žledolomu leta 2014, nato pa še v požaru, ni uspel obnoviti sam, posadili 500 sadik puhastega hrasta, kostanja, jerebik, češenj in divjih hrušk.
Zajčjo dobravo pesti nižanje vode
V Krajinskem parku Zajčja dobrava so sadili drevje na območju razdrobljenih gozdičkov okoli gostišča, kjer rastejo visoke smreke, ki z višino izstopajo iz sestoja in so ogrožene predvsem zaradi močnih sunkov vetra.
»Na tem območju težave povzroča tudi nižanje nivoja talne vode, zaradi česar se drevesa hitreje sušijo.
Skupaj smo posadili 150 sadik hrasta gradna, belega gabra, gorskega javorja in češnje.« na občini so še povedali, da so dela potekala do konca februarja 2025, gojitveno odločbo, v kateri so določene količine sadik in drevesne vrste, je izdal Zavod za gozdove Slovenije, dela pa je izvajalo podjetje Tisa.
