V Šentvidu so stanovalci znova odprli vprašanje neurejenih zelenih površin, Mestna občina pa odgovarja, da je rešitev enaka za vse podobne soseske v Ljubljani.
V Šentvidu so stanovalci okoli blokov Zvezda 18–21 ponovno opozorili na dolgoletno neurejeno stanje zelenih površin, ki obkrožajo njihova stanovanja.
Po njihovem mnenju gre za prostor, ki je v praksi že razdeljen in ga uporabljajo stanovalci, vendar pravno ostaja nejasno opredeljen in v lasti Mestne občine Ljubljana.
Težave, ki jih izpostavljajo, segajo od osnovnega vzdrževanja do vprašanj odgovornosti: kdo kosi travo, kdo skrbi za drevesa, kako se obravnava pasje iztrebke in kdo sploh odloča o posegih v prostor. Del stanovalcev opozarja tudi, da so sami skozi leta zasadili nekatere rastline, kar po njihovem dodatno kaže na dejansko, ne pa pravno rabo zemljišč.
»Prostor je v praksi že razdeljen med bloke, a pravno ostaja povsem neurejen,« opozarjajo stanovalci.
Mestna občina Ljubljana: Enaka pravila veljajo povsod po Ljubljani
Na Mestni občini Ljubljana odgovarjajo, da primer iz Šentvida ni izjema, temveč del širšega problema, ki se pojavlja v številnih starejših stanovanjskih soseskah po mestu, kjer zemljiškoknjižno stanje pogosto ne sledi dejanski rabi prostora.
Kot poudarjajo, občina ne razdeljuje zemljišč po dogovoru ali neformalnih ureditvah, temveč izključno po pravni poti.
»Stanovalcem predlagamo, da vložijo zahtevek za določitev funkcionalnih zemljišč po ZVEtL-u,« so sporočili z oddelka za ravnanje z nepremičninami.
S tem Mestna občina Ljubljana prepušča pobudo stanovalcem, ki morajo sami sprožiti sodni postopek, če želijo pravno urediti razmerja med stavbami in pripadajočimi zemljišči.
Kaj je postopek po zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča
Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča je zakon, ki omogoča ureditev etažne lastnine in pripadajočih funkcionalnih zemljišč v primerih, ko dejanska raba prostora ne ustreza zemljiškoknjižnim podatkom.
V postopku sodišče na podlagi strokovnih geodetskih elaboratov, dokazov o uporabi in zgodovinskega razvoja območja določi, katera zemljišča funkcionalno pripadajo posameznim stavbam. Po končanem postopku se vzpostavi pravno jasno stanje, ki omogoča tudi formalno upravljanje teh površin.
Gre za zahteven in pogosto dolgotrajen sodni postopek, ki lahko traja več let, saj vključuje strokovne analize in usklajevanje različnih interesov.
Ali je takšna rešitev realna?
Čeprav je postopek po zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča pravno možen, v praksi ni enostaven.
Uspeh je odvisen od tega, ali je mogoče dokazati, kako se je prostor dejansko uporabljal skozi čas in kako je funkcionalno povezan s posameznimi stavbami.
V podobnih primerih po Ljubljani so se postopki pogosto zavlekli, saj gre za kompleksna razmerja med javno lastnino in dejansko uporabo, ki se je razvijala desetletja.
V ozadju tudi vprašanje parkiranja
Čeprav je v ospredju razprava o zelenih površinah, se v takšnih soseskah pogosto pojavi še drugo vprašanje – parkiranje.
Tudi v Šentvidu naj bi del stanovalcev prostor videl kot potencialno območje za ureditev dodatnih parkirnih mest, kar je v gosto naseljenih delih mesta pogost vir napetosti.
To pomeni, da se razprava o funkcionalnih zemljiščih ne dotika le urejenosti okolice, temveč tudi prihodnje rabe prostora.
Problem, ki presega Šentvid
Čeprav so vprašanje sprožili stanovalci v Šentvidu, gre za širši ljubljanski problem, ki se pojavlja v številnih starejših stanovanjskih soseskah. Tam pogosto obstaja razkorak med zemljiškoknjižnim stanjem in dejansko rabo, kar vodi v podobne dileme kot na Zvezdi 18–21.
Ljubljanska občina pri vseh takšnih primerih vztraja pri enakem pristopu – da je treba razmejitev urediti pravno, prek postopkov po zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, ne pa z lokalnimi dogovori ali delitvami po občutku.
Za zdaj ostaja odločitev na strani stanovalcev: ali bodo sprožili dolgotrajen sodni postopek ali pa skušali poiskati dogovorjene oblike upravljanja prostora v sodelovanju z občino in upravniki stavb.
Vprašanje, ki ostaja odprto, pa ni le, kdo bo kosil travo, temveč kako se bodo v prihodnje v Ljubljani sploh urejali skupni prostori v stanovanjskih soseskah, kjer se javno in zasebno že dolgo prepletata brez jasne meje.
