Med več kot dvajset tisočimi članki Lovske zveze Slovenije je bilo leta 2019 le 514 lovk. Ena izmed mladih lovk je tudi Eva, Ptujčanka, del Lovske družine Dravinja Majšperk, ki obožuje občutek miru pri opazovanju narave. To je njen trenutek, pove Eva.
Eva Kaučič je 26-letna lovka, ki sicer zaključuje podiplomski študij kemijske tehnologije v Mariboru. Prav v času v fakulteti pa se je spoznala z lovstvom. Začelo se je kot raziskovanje hobija, a pove, da je lovstvo postalo več, postalo je način življenja.
Pove, da že od nekaj rada preživlja svoj čas v naravi, kar pa zaradi hitrega tempa življenja postaja vedno bolj pomembno.
»Zaradi hitrega življenjskega tempa in stresa, bi vsak kdaj moral sesti na prežo, izklopiti telefon, vdihniti sveži zrak, umiriti svoje misli, ter opazovati kako se življenje v naravi prebuja, ko se vse umiri. Ta občutek, točno ta občutek miru, je razlog, da sem se pridružila lovcem,« za Ptujinfo pove mlada lovka Eva.
Lovec se odpravi od doma kot mesto še spi
Večina lovskih odprav se začne, ko večina ljudi še spi. Vstaneš v temi, oblečeš zelena oblačila, vzameš dvogled, puško in nož, včasih še kamero ali spektiv, in se odpraviš v naravo, pove Eva.
Na pot se odpravi z avtomobilom, ki pa ga pusti daleč stran od preže ali kraja, kjer boš sedel. Do preže se lovec sprehodi tiho in mirno, spleza na vrh in se udobno namesti.
»Ob svitu, takrat je najlepše, se iz trave začno kazati kožuščki. Opazuješ, ocenjuješ in šteješ divjad. Kmalu po svitu se divjad ponovno umakne v gozdove,« pove lovka in doda, da se jutranji lov tako zaključi, a tako poteka tudi lov ob mraku.
Eva pove, da v prvi vrsti lovci delajo prav to - opazujejo, štejejo divjad. Medtem ko se ostali prebujajo ali spravljajo k večernemu počitku lovci opazujejo divjad, njihovo obnašanje, težo, velikost, zdravstveno stanje in številčnost.
»Lovcev se drži zelo neprijeten sloves«
Eva doda, da se mesta vedno bolj širijo, življenjski prostor živali pa se manjša. Zato živali zahajajo na polja, travnike, v vinograde ter sadovnjake ter tam povzročajo škodo.
Lovci so tako odgovorni tudi za to, da se ta škoda popravi ali prepreči.
»Na primer, če divje svinje razrijejo travnik, ga lovci v svojem prostem času, s skupinskimi akcijami poravnamo,« pove Eva.
Zraven sanacije takih škod pa postavljajo tudi odvračala, da divjad ne obgrize vinogradov, postavljajo krmišča in tako lačnim želodčkom zagotovijo hrano in jih tako odvračajo od iskanja hrane pri bližnjem kmetu.
A Eva doda, da lovci vršijo tudi odstrel divjadi: »Vendar ja, vrši se tudi odstrel divjadi, ne ker bi si tega sami zelo želeli, ampak zaradi tega, ker se mora. Na primer, če neka vrsta divjadi nima plenilca se bo namnožila, ko se bo namnožila bo potrebovala življenjski prostor, ker ga ne bo imela, se bo kvaliteta življenja poslabšala,« pojasni.
Odstrel divjadi, ki je sicer natančno določen in predpisan, se vrši zato, da zagotovijo številčnost divjadi z zmožnostmi okolja. Tako namreč poskrbijo, da bo populacija živali zdrava.
Pove, da je najbolj ponosna na svojega prvega odstreljenega srnjaka. Opazovala ga je dolgo in tako je že spomladi opazila, da z njim nekaj ni v redu. Rogovje je imel deformirano, zato je ocenila, da je bolje, da se tak srnjak odstreli.
V primeru genske deformacije se lahko namreč taki geni širijo naprej. Po odstrelu so v lobanji opazili veliko strelov z zračno puško, ki so mu deformirali čeljust in rogovje.
Pove, da sama uporablja puško risanico modela Titan 6, v kalibru 6,5 x 55SE. Kaliber je zaradi majhnega odsuna namreč primeren za ženske, a hkrati je dovolj močan za večino vrst divjadi.
Zaradi osveščanja o naravi se število lovk povečuje
Eva je le ena od majhne skupine lovk v Sloveniji, a opaža, da se število mladih lovk z leti povečuje. Do tega prihaja zaradi spletnih medijev in vedno večjega osveščanja o naravi.
Lovska družina v katero je vključena Eva šteje 58 članov, od tega sta bili do nedavnega le dve lovki. A letos se jim bo priključila še ena mlada bodoča lovka.
Kljub zadržanosti starejših lovcev do Eve, pa so jo tudi oni kaj kmalu toplo sprejeli medse. Šaljivo pove, da so se ženske družbe razveselili predvsem mlajši lovci v družini.
»Nihče se ne vpraša, koliko divjadi se letno povozi zaradi gradnje cest«
Lovci ima v medijih in v očeh mnogih zelo slabo podobo, pri kateri pa ni prav nič pomagal tudi incident z medvedom v Halozah.
Pove, da se lovce z odstreli krivi za zmeraj manjše število prostoživečih živali, a nihče se ne vpraša, koliko teh živali konča pod kolesi vozil, na cestah, ki jih zgradimo skozi njihovo okolje.
»Živali se zaradi krčenja njihovega življenjskega prostora sprva poskusijo umakniti drugam, vendar se zaradi premajhnega življenjskega prostora iste vrste divjadi začno pojavljati boji za preživetje ter ozemlje ali celo širiti bolezni, kot so naprimer garje,« pojasni Eva Kaučič.
A doda, da lovci skrbijo tudi za krmljenje živali. S tem namreč preprečijo, da bi divjad zahajala na kmetijske površine in povzročala škodo na pridelkih. Postavljajo tudi solnice, ki jih divjad liže in tako pridobi pomembne minerale.
Eva pa je kritična tudi do nedavnega odstrela medveda v Halozah. Pove, da je lovska zakonodaja jasna ter, da bi lovec za odstrel nelovne divjadi potreboval dovoljenje, ki ga v tem primeru ni imel.
Opredelila se je tudi do teorij, da je lovec mislil, da strelja na divjo svinjo, a Eva je jasna.
»Dejstvo je, da ne upleniš nečesa za kar nisi stoodstotno prepričan, da je to kar meniš. Se strinjam odstrel ni bil lovsko etičen in je prav, da se takšna dejanja ostro kritizira,« pove.
