Na ljubljanski občini bodo na 20. seji, ki bo potekala 4. februarja, odločali tudi o predlogu sklepa o določitvi višine grobnine v Mestni občini Ljubljana.
Kot je razvidno iz dokumenta, so trenutne veljavne cene v veljavi od lanskega prvega januarja, torej se je zadnja podražitev zgodila pred letom dni.
Tako bodo na predlog upravljalca, javnega podjetja Žale, grobnino povišali za 15 odstotkov, kar znaša za enojni grob povečanje na letni ravni za 6,60 evrov. Podražitev bo začela veljati 1. marca, če bodo mestni svetniki predlog seveda podprli.
Nove cene so torej takšne: grobnina za enojni grob znaša 50,30 evra, trenutna cena je 43,70 evra, za otroški grob 30,20 evra, za grobnice z do štirimi prostori 201 evro, več kot štirimi prostori pa 301,50 evra, žarni grob pa 30,20 evra.
Višina grobnine za prostor za raztros pepela in prostor za anonimni pokop znaša 50,30 evra, za prostor za napisno ploščo pa 75,40 evra.
Grobnina je strošek upravljanja in vzdrževanja pokopališča oziroma prihodek, ki je namenjen vzdrževanju pokopališč ter pokopaliških objektov in naprav, so pojasnili na Žalah.
Predlog je, kot omenjeno, dalo podjetje Žale, ki ima očitno precej finančnih težav.
Milijonske izgube
»S predlogom sklepa se predlaga zvišanje grobnine, ker je lastna (stroškovna) cena grobnine za več kot sto odstotkov višja od veljavne cene grobnine zaračunane v letu 2024,« so pojasnili.
Rezultati poslovanja na področju upravljanja oziroma vzdrževanja pokopališč so kljub nadzoru stroškov ob realiziranem fizičnem obsegu poslovanja in veljavnih cenah negativni že več kot desetletje.
V letu 2023 je bila izguba pri vzdrževanju pokopališč nekaj manj kot milijon in pol evrov, ocena izgube v letu 2024 pa je nekaj več 1,6 milijona evrov.
»Ocena izgube v letu 2025 je 1.798.800 evrov, v kolikor se cena grobnine ne poveča,« je pojasnil Robert Martinčič, direktor ljubljanskih Žal, kaj se bo zgodilo, če mestni svet predloga ne bo podprl.
Izguba pri upravljanju pokopališč nastaja predvsem zato, ker so grobnine glede na obseg programa vzdrževanja pokopališč prenizke, dodatno pojasnjujejo.
»V preteklih letih je bila v Ljubljani dosežena takšna raven vzdrževanja pokopališč, ki prestolnici države pristoji in zadovoljuje pričakovanja najbolj zahtevnih najemnikov, obiskovalcev pokopališč, lokalne skupnosti, države, civilne družbe in sredstev javnega obveščanja.
Družba zagotavlja enak standard upravljanja na vseh pokopališčih, ne glede na velikost ali oddaljenost posameznega pokopališča, čeprav upravljanje manjših pokopališč na področju Mestne občine Ljubljana, ki so oddaljena od sedeža družbe tudi do 27 kilometrov v eno smer, povzroča nesorazmerno visoke stroške.«
S širitvijo nekaterih pokopališč v preteklih letih so nastale nove površine, ki jih je treba vzdrževati v celoti, čeprav je v prvih letih po izgradnji večina grobov praznih in ne prinašajo prihodka.
Grobovi bodo tako v celoti zapolnjeni šele čez deset do 30 let.
Dodatno na poslovni izid pri upravljanju pokopališč vpliva dejstvo, da družba za novozgrajene dele pokopališč plačuje najemnino oziroma poslovni najem pokopališke infrastrukture. Tudi v prihodnjih letih se bodo izvedle nove širitve pokopališč.
»Izgubo, ustvarjeno z upravljanjem pokopališč, je družba v preteklih letih pokrivala z dobičkom tržne dejavnosti (predvsem z upepelitvami pokojnikov in prodajo pogrebne in nagrobne opreme) ter tako poslovala z minimalnim dobičkom.«
Kako je drugje?
Objavljamo še pregled cen grobnin za nekatera pokopališča v Sloveniji.
Cene so res zelo različne, a kot poudarjajo na Žalah, je treba upoštevati več elementov, ki bistveno vplivajo na upravičenost določene cene. To so velikost grobov, obseg vzdrževanja določenega pokopališča in kulturno varstveni status.
Primerjava cen grobnin za leto 2024 med 12 mestnimi občinami v Sloveniji, preračunanih na kvadratni meter, pokaže, da ima tudi po povišanju cen v Ljubljani pet mestnih občin višje, šest pa nižje cene kot Ljubljana.
Razlike so velike: grobnina je (preračunano na kvadratni meter) najdražja v Velenju, kjer znaša 24,94 evra, če jo plačate sami brez subvencije. S subvencijo znaša 9,58 evra in je po ceni za Ljubljano.
Tako je najdražji Ptuj, kjer je cena grobnine 20,41 evra na kvadratni meter. Sledijo Novo mesto, Maribor, Koper in Murska Sobota, kjer grobnina znaša 11,55 evra za kvadratni meter.
Za njo, nekje v sredini je Ljubljana, kjer je za grobnino treba plačati 10,99 evra na kvadratni meter.
Najcenejše je v Celju, kjer je za kvadratni meter treba plačati 6,12 evra grobnine.
Dodajajo še, da je primerjava cen zgolj po nazivu groba je lahko zavajajoča.
V Ljubljani so na primer enojni grobovi veliki 1,5 krat 2,5 metra, drugje pa enojni tudi le 0,8 krat 2,0 metra in dvojni oziroma družinski 1,6 krat 2,0 metra naprej. To pomeni, da so v Ljubljani enojni grobovi veliki 3,75 kvadratnega metra in tako celo večji kot ponekod drugje, dvojni oziroma družinski grobovi, ki so veliki le 3,2 kvadratnega metra.
Zaradi tega je v tabeli dodan še izračun cene za en kvadratni meter v evrih za enojni grob, ki je sicer zgolj informativne narave, vendar pa potreben za nazoren prikaz dejanske cene na skupnem imenovalcu.
»Čeprav se programi vzdrževanj, ki se na posameznih pokopališčih izvajajo, med seboj zelo razlikujejo, tako po vrstah del kot tudi po njihovi pogostosti, je Ljubljana glavno mesto, katerega program je na pokopališčih obsežnejši, kot v večini slovenskih mest,« so še povedali na Žalah.
Poleg tega v Ljubljani zaradi vodovarstvene uredbe veljajo okoljevarstvene omejitve, ki so na pokopališčih edinstvene v Sloveniji.