Mestna občina Ljubljana zagotavlja, da sta bila izvedena dva izlova rib in da bo preverila spoštovanje pogodbenih obveznosti. Toda podatkov o številu rešenih in poginulih rib nima, Zavod za ribištvo Slovenije pa izlova ni spremljal.
Pred dobrim tednom smo poročali o množičnem poginu rib v izpraznjenem Podutiškem bajerju. Društvo za zaščito živali AniMa – Animals Matter je pristojne že 9. septembra opozorila, da so ribe zaradi hitro padajoče gladine ostale ujete v plitvih lužah, kjer jim zaradi segrevanja vode in pomanjkanja kisika grozi pogin.
Štiri dni pozneje, 13. septembra, pa je AniMa na območju posnela več poginulih rib. Nekatere so ležale na razgaljenem blatnem dnu, druge v neposredni bližini vode oziroma v zelo plitvih predelih bajerja.
Društva so zato zahtevala pojasnila o tem, kdaj in kako je bil izveden izlov, koliko rib je bilo rešenih, kam so jih premestili in kdo bo odgovarjal za pogin.
Za odgovore smo se obrnili na Mestno občino Ljubljana in Zavod za ribištvo Slovenije. Iz njunih pojasnil je razvidno, da naj bi bila izvedena dva izlova oziroma pregleda območja, vendar še vedno ni znano, koliko rib je bilo rešenih in koliko jih je poginilo. Prav tako za zdaj ni mogoče oceniti, ali je bil postopek izveden pravočasno in skladno s pravili stroke.
Bajer izpraznili zaradi poglobitve
Na Mestni občini Ljubljana pojasnjujejo, da je bil bajer izpraznjen zaradi načrtovane poglobitve v okviru projekta Ureditev mokrotnega gozda in bajerja Podutik. Investitor in naročnik projekta je Mestna občina Ljubljana, gradbeno dovoljenje pa je bilo izdano 7. aprila 2026.
Poglobitev naj bi bila potrebna predvsem zaradi slabšanja kakovosti vode. V preteklih letih naj bi bila voda v bajerju občasno v evtrofičnem stanju, k čemur prispevajo velika količina hranil, neposredna osončenost in dolg čas zadrževanja vode.
Posledica takšnih razmer je lahko tudi cvetenje cianobakterij. Eden od glavnih ciljev projekta je zato izboljšanje kakovosti vode in zmanjšanje evtrofičnosti bajerja. Za izvedbo poglobitve pa je bilo treba gladino vode predhodno znižati oziroma bajer izprazniti.
Gradbena dela izvajata podjetji HNG in Hidrotehnik, praznjenje bajerja pa je potekalo v sodelovanju z Ribiško družino Dolomiti, ki na tem območju izvaja ribiško upravljanje.
Prvi izlov 6. septembra, drugi pregled tri dni pozneje
Po navedbah občine je bil prvi izlov rib izveden v nedeljo, 6. septembra. Izvajalec gradbenih del je pri tem sodeloval z Ribiško družino Dolomiti.
Občina pojasnjuje, da projektni pogoji Zavoda za ribištvo Slovenije določajo, da mora biti ribiška družina o posegih pravočasno obveščena, da lahko izvede ali organizira intervencijski odlov rib.
Društvo AniMa je pristojne o nevarnosti za preostale ribe obvestilo 9. septembra. Po prejemu opozorila naj bi Mestna občina Ljubljana nemudoma stopila v stik z izvajalcem del. Istega dne je Ribiška družina Dolomiti območje ponovno pregledala in odstranila ribe, ki so po prvem izlovu še ostale v zadrževalniku.
Kljub temu so bile štiri dni pozneje na razgaljenem dnu še vedno vidne poginule ribe.
Zakaj so ribe po dveh pregledih še vedno ostale v bajerju?
Na občini odgovarjajo, da na podlagi posnetka brez strokovne preveritve ni mogoče zanesljivo oceniti niti obsega niti vzroka pogina.
Kot možen razlog, da so posamezne ribe ostale v bajerju, navajajo zahtevne razmere med praznjenjem stoječega vodnega telesa.
»Zaradi zahtevnih razmer pri praznjenju stoječega vodnega telesa, zlasti motne in muljaste vode ter neravnega dna z manjšimi kotanjami, lahko posamezne ribe po prvem odlovu ostanejo neopažene.«
Toda ribe, kot izhaja iz odgovora občine, niso ostale neopažene samo po prvem izlovu. Ribiči naj bi območje ponovno pregledali 9. septembra, poginule živali pa so bile posnete 13. septembra.
Koliko rib je bilo dejansko izlovljenih, koliko jih je poginilo in kam so bile preživele ribe premeščene, Mestna občina Ljubljana ni pojasnila.
Za te podatke nas je napotila na Ribiško družino Dolomiti, ki jo bom kontaktirali in to preverili.
Zavod izlova ni spremljal in območja ni pregledal
Pomembno je tudi pojasnilo Zavoda za ribištvo Slovenije. Čeprav je bil zavod vključen v strokovno obravnavo projekta in je izdal projektne pogoje ter pozitivno mnenje, pri samem izlovu rib ni sodeloval.
Na zavodu so navedli, da po opozorilu društva AniMa niso opravili terenskega ogleda, saj na območju Podutiškega bajerja ne izvajajo ribiškega upravljanja. Prav tako niso sodelovali pri načrtovanju, izvedbi ali strokovnem nadzoru konkretnega izlova.
Podatkov o tem, kdaj se je izlov začel, koliko časa je trajal in koliko rib je bilo izlovljenih, zavod trenutno nima. Podatke o številu in vrstah rib ter njihovi premestitvi pričakuje šele po njihovem vnosu v ribiški kataster.
Zavod zato tudi ne more oceniti, ali je bilo stanje, vidno na posnetku 13. septembra, skladno z običajnim in strokovno izvedenim postopkom.
Prav tako nima dovolj podatkov, da bi presodil, ali je bil izlov izveden pravočasno in ali bi bilo mogoče pogin preprečiti oziroma zmanjšati z drugačnim ukrepanjem.
Pravilen postopek
Zavod za ribištvo Slovenije je podrobneje pojasnil, kako mora praviloma potekati izlov rib pri praznjenju takšnega vodnega telesa.
Pred začetkom mora biti pripravljen načrt izvedbe. V ribniku se izkopljejo odlovne jame oziroma depresije, če te še niso prisotne, nato pa se gladina vode postopoma znižuje. Pri tem mora v ribniku do zaključka odlova ostati dovolj vode za preživetje rib, po potrebi pa je treba vodo tudi prezračevati.
Ribe se lovi z mrežami, vršami ali drugimi primernimi napravami, po potrebi tudi z elektroribolovom, ki ga smejo izvajati samo ustrezno usposobljene osebe.
Z ulovljenimi ribami je treba ravnati previdno in preprečiti njihovo nepotrebno zadrževanje na suhem. Takoj po ulovu jih je treba namestiti v posode z dovolj vode in ustreznim prezračevanjem. Temperatura vode v posodah ne sme za več kot štiri stopinje Celzija odstopati od temperature izvorne vode.
Ribe je treba čim prej premestiti v primeren vodni habitat, ki ustreza njihovim ekološkim zahtevam in v katerem njihova naselitev ne ogroža že obstoječih ribjih združb.
Med celotnim postopkom je treba v največji možni meri preprečiti pogin, mehanske poškodbe, pomanjkanje kisika ter nenadzorovan prenos tujerodnih vrst ali bolezni.
Ali so bila vsa ta pravila pri praznjenju Podutiškega bajerja tudi dejansko upoštevana, iz doslej prejetih odgovorov ni mogoče ugotoviti.
Občina bo preverjala pogodbene obveznosti
Mestno občino Ljubljana smo vprašali tudi, ali bo preverila odgovornost izvajalcev del, izvajalca izlova oziroma drugih sodelujočih.
Na občini odgovarjajo, da vprašanja o strokovni izvedbi izlova, ravnanju z ribami in evidentiranju morebitnega pogina sodijo na področje ribiškega upravljanja. To na območju izvaja Ribiška družina Dolomiti.
Občina pa bo v okviru svojih pristojnosti preverila, ali so bila dela izvedena v skladu s pogodbenimi obveznostmi izvajalca in pogoji, ki so bili določeni za izvedbo projekta.
Morebitnega strokovnega ali inšpekcijskega nadzora na področju ribištva občina sama ne more izvajati. Za takšen nadzor je pristojna Inšpekcija za ribištvo. Od njih odgovore še pričakujemo.
Po pojasnilu Zavoda za ribištvo Slovenije bi morala zniževanje gladine in stanje rib med praznjenjem spremljati koncesionar upravljanja voda in pristojni izvajalec ribiškega upravljanja.
Bajer se ponovno polni
Dela na območju se medtem nadaljujejo, Podutiški bajer pa se ponovno polni z vodo. Občina zagotavlja, da projekt poteka po predvidenih fazah in ob upoštevanju pogojev pristojnih strokovnih ustanov.
Pri nadaljnjih posegih mora biti vključena Ribiška družina Dolomiti, po potrebi pa morajo biti izvedeni novi intervencijski odlovi. Projektni pogoji določajo tudi prisotnost predstavnikov ribiške družine in Zavoda za ribištvo Slovenije pri načrtovanih posegih ter način polnjenja bajerja, pri katerem mora biti ves čas zagotovljen pretok Glinščice dolvodno.
Kljub obsežnim pojasnilom tako ostajajo neodgovorjena ključna vprašanja: koliko rib je bilo rešenih, koliko jih je poginilo, zakaj so po dveh domnevnih pregledih še vedno ostale na izsušenem območju ter ali je bil izlov izveden dovolj zgodaj in skladno s pravili stroke.
Dokler ne bodo znani podatki Ribiške družine Dolomiti in ugotovitve morebitnega nadzora, tudi odgovor na vprašanje, ali bi bilo mogoče pogin preprečiti, ostaja odprt.
