Ministrstvo za obrambo je pripravilo pravila za strokoven in pietetni prenos posmrtnih ostankov, določilo pogoje za pokop na Žalah ter opredelilo vlogo komisije, izvajalcev in upravljavca pokopališča.
Ministrstvo za obrambo je v javno razpravo poslalo pravilnik o pogojih in postopku pietetnega prenosa ter pokopa posmrtnih ostankov žrtev, ki sledi noveli zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev.
Ta namreč predvideva prenos in pokop posmrtnih ostankov vseh še nepokopanih slovenskih in tujih žrtev vojn in revolucije na Žalah v Ljubljani.
V predlogu pravilnika je navedeno, da se prenos in pokop posmrtnih ostankov žrtev izvedeta strokovno, pietetno, varno in sledljivo, ob spoštovanju dostojanstva in trajnega spomina na žrtve, upoštevajoč verske, kulturne in druge okoliščine.
Območje pokopa na Žalah bi določilo pristojno ministrstvo
Po določbah pravilnika bi območje pokopa posmrtnih ostankov žrtev na pokopališču Žale določilo ministrstvo, pristojno za varstvo vojnih grobišč, v sodelovanju z vladno komisijo za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Pred tem bi se posvetovalo z upravljavcem pokopališča.
»Pri določitvi območja pokopa posmrtnih ostankov žrtev se upoštevajo možnost trajne ureditve in vzdrževanja pokopnega mesta, dostopnost za javnost, pietetni značaj prostora ter možnost poznejšega pokopa naknadno ekshumiranih žrtev,« je navedeno v predlogu.
Pristojno ministrstvo bi v sodelovanju s komisijo ter po potrebi z upravljavcem pokopališča in drugimi pristojnimi organi odločilo tudi, ali se posmrtni ostanki žrtev pokopljejo v posamičnih grobovih, na skupnem pokopnem mestu, v grobnici ali kostnici.
Način pokopa posmrtnih ostankov žrtev pa bi moral omogočati poznejši pokop oziroma shranitev naknadno ekshumiranih žrtev na istem območju.
Izvajalec prenosa bi moral zagotavljati sledljivost in varnost
Pristojno ministrstvo bi izbralo izvajalca prenosa in pokopa posmrtnih ostankov žrtev, pri čemer bi upoštevalo tudi zmožnost in usposobljenost ravnanja s posmrtnimi ostanki žrtev, zagotavljanje pietetnega in varnega prenosa posmrtnih ostankov žrtev, izkušnje pri izvedbi primerljivih nalog, zmožnost zagotavljanja sledljivosti ter sposobnost sodelovanja z upravljavcem pokopališča in pristojnimi organi.
»Če posamezne naloge zaradi njihove narave, pokopališkega reda ali drugih predpisov izvaja upravljavec pokopališča, pristojno ministrstvo zagotovi njegovo sodelovanje na primeren in zakonit način,« so še predlagali v besedilu.
Predlog prav tako navaja še druge pogoje, ki bi morali biti urejeni pred prenosom, denimo dokumentacija o grobišču, označene krste oziroma pokopne vreče, pogoji za varen in pietetni prenos, zagotovljeno sodelovanje z upravljavcem pokopališča in izdana odločba pristojnega ministra o pokopu oziroma shranitvi posmrtnih ostankov.
Novela zakona predvideva pokop na Žalah, Janković napovedal nasprotovanje
Novela zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki jo je državni zbor sprejel konec maja, med drugim določa pokop posmrtnih ostankov žrtev vojn in revolucije na ljubljanskem pokopališču Žale.
Prenos in pokop bosta bo zakonskih določbah izvedena najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi podzakonskega predpisa.
Predlog pravilnika je ministrstvo za obrambo danes posredovalo v javno razpravo, ki se bo zaključila 20. avgusta.
Ljubljanski župan Zoran Janković je na dan sprejema novele napovedal, da bodo s pravnimi službami preučili možnosti preprečitve pokopa.
Meni, da si žrtve zaslužijo pokop, vendar ne na Žalah, kjer ni dovolj prostora. Predlogu je očital politizacijo. Znova je zatrdil, da se ne sme enačiti tistih, ki so premagali nacizem in fašizem, s tistimi, ki so prisegli nacistom.
