Foto: Bobo
Ljubljanainfo
Sre, 8.3.2023 07:00
Stolpnica TR2 je ena izmed najbolj prepoznanih stavb v Ljubljani.

Trg republike je bil zasnovan na način, ki bi na novo določil mestno središče Ljubljane.

Arhitekt Edvard Ravnikar je zmagal na razpisu leta 1959; gradnja se je začela tri leta pozneje, zasnova glavnih zgradb na trgu pa je v procesu projektiranja doživela več sprememb.

Eno od dveh stolpnic na Trgu republike, gre za TR2 in TR3, je prevzela Ljubljanska banka, Ravnikar pa je njeno pritličje preprojektiral v rastočo paviljonsko strukturo.

NLB ima torej sedež v stavbi TR2, a kako dolgo še?

Dosegla nas je informacija, da se NLB seli iz ikonične stavbe, in sicer na Šmartinsko cesto. Razlog za selitev naj bi bilo dejstvo, da stolpnice zaradi spomeniške zaščite ne smejo prenoviti, da bi bila energetsko bolj učinkovita.

Za odgovore in pojasnila smo se zato obrnili na NLB.

Ali sedež banke res selite na Šmartinsko? 
 
»Bančništvo se v zadnjem desetletju, predvsem zaradi digitalizacije, močno spremenilo, saj stranke večino bančnih storitev opravijo na daljavo preko spletne ali mobilne banke, obiski poslovalnic pa so vse redkejši.«

»Korenito se spreminja tudi način dela. V NLB smo si že pred epidemijo prizadevali, da bi zaposlenim omogočili delo od doma – seveda tistim, ki so to želeli in jim je narava dela to omogočala, denimo v IT. Epidemija pa je procese zelo pospešila. Delo od doma kot protiepidemični ukrep za zaščito zdravja zaposlenih in strank je bilo izredno dobro sprejeto, celo nad pričakovanji. 

Poleg lažjega usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja, s hibridnim načinom dela pozitivno prispevamo k razbremenitvi okolja in h krepitvi trajnostnega vidika našega poslovanja, eden od učinkov je tudi precej manjša potreba po poslovnih prostorih.

Izkazalo se je, da marsikateremu od zaposlenih tak način dela ustreza in prinaša  prednosti: lažje usklajevanje službenega in privatnega časa, ni zamudne vožnje do poslovnih prostorov … Zato se je banka odločila, da omogoči zaposlenim tako imenovani hibridni način dela. Gre za kombinacijo opravljanja dela v pisarnah in od doma, in sicer v razmerju 4:1 – 4 dni od doma, en dan v pisarni. Danes na ta sodobnejši način dela že več kot 820 od 2400 zaposlenih v NLB. Poleg lažjega usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja, s hibridnim načinom dela pozitivno prispevamo k razbremenitvi okolja in h krepitvi trajnostnega vidika našega poslovanja, eden od učinkov je tudi precej manjša potreba po poslovnih prostorih.«

»Glede na omenjene trende na področju bančništva in prihodnosti različnih oblik dela, v NLB razmišljamo o trajnostno naravnanih rešitvah, zaradi česar srednjeročno načrtujemo centralizacijo bančnih služb na eno mesto, ki je predvideno na obstoječi lokaciji na Šmartinski cesti.«

Bo selitev kakorkoli vplivala na delovanje NLB?

»Selitev na novo lokacijo bi omogočila delovanje v sodobnih, zaposlenim in obiskovalcem prijaznih prostorih in kar je posebej pomembno, v energetsko varčnih prostorih. Komitenti banke morebitne selitve ne bi občutili, prav tako slednja ne bi vplivala na kvaliteto produktov ali storitev NLB.

Nekatere velike bančne institucije izven naših meja so tak korak že naredile in se iz središč prestolnic umaknile na infrastrukturno in logistično bolj prijazne lokacije. Razmisleki gredo tudi v smeri, da bo končna rešitev pridobitev tudi za občane, mesto in pomemben korak k dolgoročno vzdržnemu delovanju banke.«

Ali drži, da TR2 ne smete energetsko učinkovito prenoviti, ker je spomeniško zaščitena? Je to razlog za selitev?
 
»Stolpnica TR2 je ena izmed najbolj prepoznanih stavb v Ljubljani in ponosni smo, da je ta Ravnikarjeva mojstrovina sedež naše banke. Stavba, zgrajena leta 1972, je spomeniško zaščitena, kar prinaša tudi določene omejitve glede prenove, vodilo za selitev pa so trendi, ki smo jih opisali zgoraj in seveda velika zavezanost in odgovornost banke, da zagotovi trajnostno poslovanje in delovanje.«

Kakšna bo zdaj usoda stavbe TR2?
 
»Sedež NLB bo vsaj še nekaj let zagotovo v stolpnici TR2. Kot že omenjeno, gre za stavbo v srcu prestolnice, v neposredni bližini parlamenta in vlade Republike Slovenije, ki bi po naši oceni s svojo lokacijo lahko imela zanimiv potencial za našo državo in bi lahko dobro služila najvišjim protokolarnim dogodkom Republike Slovenije in njenega vodstva.«

Starejše novice