Na Krakovskem nasipu v Ljubljani je na ogled razstava o baronu Antonu Codelliju, izumitelju in pionirju brezžične tehnologije. Razstava ob 150. obletnici njegovega rojstva poudarja pomen inovacij, intelektualne lastnine in kulturne povezanosti.
Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino in Slovenski etnografski muzej sta pripravila skupno razstavo z naslovom »Izumitelj baron Anton Codelli med Afriko in Evropo«.
Postavljena je na Krakovskem nasipu v Ljubljani in bo na ogled do 30. junija 2025.
Razstava obeležuje 150 let rojstva barona Antona Codellija (1875–1954), enega najpomembnejših slovenskih izumiteljev.
31 patentov
Codelli je bil samouk, mecen, izumitelj in prvi lastnik avtomobila v Ljubljani. Njegovo ime je tesno povezano z mestom, predvsem z graščino Turn (danes Kodeljevo) in tamkajšnjim predelom.
Zaslovel je z izgradnjo brezžične telegrafske postaje v nekdanji nemški koloniji Togo v zahodni Afriki, s čimer je omogočil prvo brezžično povezavo med Afriko in Evropo.
Bil je imetnik kar 31 patentov, med njimi tudi naprave za prenos slike na daljavo – televizije.
Codelli je bil tudi producent prvega igranega filma, posnetega v Afriki – »Bela boginja iz Wangore«. Film je bil zadnjič javno prikazan leta 1925 v Londonu, nato pa izginil. V SEM hranijo bogat fotografski arhiv njegovega bivanja v Afriki ter obsežno zbirko afriških predmetov, med katerimi izstopajo obredna pokrivala.
Ob obletnici njegovega rojstva je Pošta Slovenije izdala tudi priložnostno poštno znamko.
Avtor razstave je Marko Frelih, kustos za afriške in ameriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzej, pri pripravi pa je sodeloval tudi Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino.
