»Ko so Strojani prišli v Roje, jih je bilo 30, danes pa tam prebiva skoraj 100 oseb, polovica izmenično v zaporu,« je nedavno povedal ljubljanski župan Zoran Janković.
Mestna občina Ljubljana je nedavno odgovorila na pisna svetniška vprašanja Svetniškega kluba SDS o stanju in ukrepih v zvezi z romsko skupnostjo na območju Roj (Savlje–Kleče).
Vzporedno se vrstijo polemike in spori okoli družine Strojan, ene najbolj odmevnih romskih družin v Sloveniji.
Občina pojasnjuje pristojnosti in aktivnosti
Mestna občina Ljubljana poudarja, da je urejanje položaja romske skupnosti sistemska naloga države.
»Ključna področja, kot so socialna politika, zaposlovanje, izobraževanje, integracijski programi in varnostni ukrepi, ureja država s svojimi institucijami na podlagi zakonodaje,« pravijo na občini.
Občina Ljubljana ne sodi med občine z avtohtono romsko skupnostjo, zato zanjo ne veljajo posebne zakonske obveznosti, določene z zakonom o romski skupnosti.
Kljub temu občina na območju Roj izvaja vse ukrepe znotraj svojih pristojnosti in sodeluje z državnimi organi – policijo, Centrom za socialno delo Ljubljana, Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje ter vzgojno-izobraževalnimi in zdravstvenimi institucijami.
Med ukrepi navajajo pridobitev seznama oseb in preverjanje plačil komunalnih storitev, urejanje okolice (stalni zabojnik za odpadke z rednim odvozom), preverjanje lastništva zemljišč in dodatno strokovno podporo otrokom v vrtcih in šolah ter financiranje prevozov in spremljevalcev.
»Programi so usmerjeni v krepitev znanja in veščin ter v lažje vključevanje v širšo družbo – od učenja slovenskega jezika do pridobivanja socialnih in delovnih kompetenc,« pojasnjujejo na občini.
Občina ne razpolaga z nadomestno lokacijo za preselitev razširjene družine iz Roj, saj urejanje presega pristojnosti lokalne skupnosti in zahteva sistematično obravnavo države.
»Dolgoročne in trajne rešitve zahtevajo ukrepanje države v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, pristojnimi javnimi službami, nevladnimi organizacijami in drugimi relevantnimi deležniki,« zaključujejo na občini.
Kaj se torej dogaja v Rojah?
Strojani: od Ambrusa do Roj
Družina Strojan, znana romska družina, je svoje ime zapisala tudi v zgodbo Roj.
Po incidentu v Ambrusu decembra 2006, ko so prebivalci praktično izgnali družino zaradi številnih nasilnih dejanj, so Strojani po posredovanju države našli dom v ljubljanskih Rojah.
Sprva je šlo za prostore ministrstva za obrambo s 12 sobami in več kot 300 kvadratnimi metri površine, a družina je ostala za stalno.
Decembra 2007 je država z družino podpisala pogodbo o zamenjavi zemljišč: Strojani so se odrekli zemljišču v Ambrusu, v zameno pa dobili enonadstropni zidani objekt z zemljiščem v Rojah. Pogodbo sta podpisala takratni minister za okolje Janez Podobnik in pravni zastopnik družine Aleksander Čeferin, danes predsednik UEFA.
»Imeli smo sodnega cenilca in razliko bo ta tretja oseba doplačala,« je takrat pojasnil Čeferin, ne da bi razkril identiteto dobrotnika.
V zemljiško knjigo je bilo avgusta 2011 vpisanih 12 članov družine kot lastnikov: 334 kvadratnih metrov bivalnih prostorov,
2.463 kvadratnih metrov kmetijskega zemljišča, 73 kvadratnih metrov skladišča, si zapisali na portalu Info360. Na veliko zemljišče s hišo, ki je danes vredno precej denarja, pa je po poročanju portala vpisanih tudi kup hipotek, prav tako naj ne bi redno plačevali računov oziroma jim te občasno poplačajo 'dobrotniki'.
Zemljišče je obremenjeno s številnimi hipotekami, a predstavlja osrednji vir prebivanja in premoženja družine Strojan.
Spori in varnostni incidenti
Prebivalci bližnjega Šentvida, Tacna in Broda se že vrsto let pritožujejo nad vedenjem družine. Po poročilih so zaznali tatvine koles, poljščin, motornih žag in kokoši, vožnjo z neregistriranimi vozili, domnevno preprodajo drog in orožja, kurjenje odpadkov in onesnaževanje zraka.
»Ko so Strojani prišli v Roje, jih je bilo 30, danes pa tam prebiva skoraj 100 oseb, polovica izmenično v zaporu,« je povedal ljubljanski župan Zoran Janković.
Zaradi širjenja naselja so se pojavili tudi spori glede postavljenih kontejnerjev na državnih in ekološko zaščitenih zemljiščih.
Najbolj odmeven incident je bil napad na 70-letnega kmeta iz Kleč, za katerega so trije osumljenci iz Roj obtoženi povzročitve hude telesne poškodbe v sostorilstvu.
Po napadu je na Ježici potekal shod približno 300 udeležencev, ki so opozarjali na poslabšanje varnosti.
