Širitev pokopališča Žale, enega najpomembnejših arhitekturnih in spominskih prostorov v Sloveniji, poteka že od leta 2019. Gre za dolgoročen in obsežen projekt, ki je zaradi svoje kompleksnosti razdeljen na več etap. Kdaj bo končan?
Po pojasnilu Mestne občine Ljubljana se zaključek pričakuje do leta 2026.
Investicija, ki raste po etapah
Trenutno poteka 3. etapa 2. faze gradnje I. območja, ki je v fazi javnega razpisa za izbor izvajalca.
Pogodbena vrednost te etape znaša nekaj manj kot 6,5 milijona evrov z davkom na dodano vrednost.
V pripravi sta tudi dva dodatna segmenta: projekt Aleje Žale ter projektiranje Južnega grobnega polja.
Avtorski pečat arhitekta Marka Mušiča
Za arhitekturno kontinuiteto in vrednost projekta skrbi projektivni biro akademika Marka Mušiča, ki je bil že leta 1982 izbran na natečaju za širitev pokopališča.
Vse nove faze in nadgradnje še naprej sledijo njegovi izvorni arhitekturni viziji.
»Zaradi zagotavljanja kontinuitete v arhitekturni zasnovi celotnega območja, projektno dokumentacijo za vse omenjene faze pripravlja projektivni biro arhitekta Marka Mušiča,« so zapisali pri Mestni občini Ljubljana.
Plemeniti materiali upočasnjujejo gradnjo
Eden od razlogov za počasnejši napredek del je tudi skrbna izbira gradbenih materialov.
Projekt uporablja dragocene in redke kamne, ki jih uvažajo iz različnih delov sveta. Njihova edinstvenost in visoka vrednost zahtevata natančno načrtovanje, kar vpliva tudi na dinamiko gradnje.
Aleja Žale: trajnostna prometna ureditev med spominom in mestom
Del projekta predstavlja tudi Aleja Žale, ki bo povezala stari in novi del pokopališča.
Prenovljena cesta bo po novem namenjena zgolj javnemu prometu in intervencijskim vozilom, medtem ko bo za pešce in kolesarje zagotovljen varen in jasno označen prehod.
»Na odseku ceste, ki pelje skozi pokopališče, bomo uredili vodenje pešcev in kolesarjev,« navaja občina.
Uredili bodo tudi dodatne površine za kolesarje in pešce na odseku med pokopališčem in severno obvoznico, vse skladno s smernicami trajnostne mobilnosti in spoštovanjem mirnega značaja območja.
Projekt širitve Žal ne predstavlja zgolj gradbenega podviga, temveč tudi kulturno in arhitekturno odgovornost.
V času, ko mesto raste in se spreminja, ostaja spoštljiv odnos do prostora zadnjega počitka in dediščine arhitekta Mušiča ključen del mestnega načrtovanja.
