V ljubljanski veleblagovnici Maximarket, ki jo upravlja Mercator, so pred dnevi pri osebju zaznali prebavne težave. Vzorčenje vode na pipi v stavbi Maximarketa, ki ga je opravilo komunalno podjetje Voka Snaga, je prejšnji teden pokazalo, da je voda onesnažena z bakterijo E.coli, ki je zanesljiv indikator fekalnega onesnaženja.
Odvzeti vzorci še vedno kažejo na fekalno onesnaženje, a v bistveno manjših koncentracijah. Nacionalni inštitut za javno zdravje je doslej zabeležil več kot 400 okuženih oseb, dve sta bili krajši čas hospitalizirani.
Vzroki onesnaženja medtem še niso znani.
Vsi tisti, ki so utrpeli škodo po okužbi, imajo možnost uveljavljati odškodnino. V zvezi s tem smo se za dodatna pojasnila obrnili na odvetnico dr. Nino Cek, specialistko za področje civilnega medicinskega prava.
Kdo lahko uveljavlja odškodnino?
»Odškodnino lahko uveljavljajo vsi posamezniki, ki so se okužili z zaužitjem vode ali hrane ter jim je zaradi te okužbe nastala škoda na njihovem zdravju.
V postopku bodo dejstvo, da so se okužili prav v poslovnem objektu Maximarket, lahko dokazovali bodisi z računom, izpiskom iz TRR ali celo s pomočjo prič, ki bi to dejstvo lahko potrdile.«
Kako je mogoče uveljavljati odškodnino?
»Odškodnino je mogoče uveljavljati z vložitvijo izvensodnega odškodninskega zahtevka. Pričakujemo, da bo odgovorna oseba izvensodnim zahtevkom ugodila in bodo sklenjene izvensodne poravnave. Če pa temu ne bo tako, imajo oškodovanci seveda na voljo tudi sodno pot.«
Na koga bodo naslovljeni odškodninski zahtevki, oziroma kdo jih bo izplačal?
»V konkretnem primeru vzroki za onesnaženje pitne vode zaenkrat še niso povsem ugotovljeni in raziskani.
Iz javnih objav je mogoče razbrati, da so bile težave pri oskrbi s pitno vodo dokazane le v interni vodovodni napeljavi poslovnega objekta Maximarket, zato je mogoče sklepati, da je za škodo v skladu s Pravilnikom o pitni vodi odgovoren lastnik objekta.
Če ima objekt zunanjega upravitelja ali je vzdrževanje vodovoda preneseno na pogodbeno osebo, se lahko odgovornost razširi tudi nanjo. V večini primerov pa bo škodo dejansko pokrivala zavarovalnica, če je lastnik imel sklenjeno ustrezno zavarovanje odgovornosti.
Eventuelno bi bil lahko za nastalo škodo odgovoren tudi upravljavec vodovodnega omrežja, če bi bilo vzrok za škodo mogoče pripisati njemu.«
Je mogoče govoriti o razponu oziroma višini teh odškodninskih zahtevkov, morda na podlagi preteklih tovrstnih dogodkov?
»Točnega razpona (višine) odškodnine ni mogoče vnaprej določiti, saj je odvisen od individualnih težav, ki so jih oškodovanci imeli oziroma jih še vedno imajo.
Gre predvsem za čas trajanja bolečin in spremljajočih nevšečnosti ter njihove intenzitete. V kolikor bi bile posledice trajne narave (česar najbrž ni pričakovati), bi to seveda pogojevalo višjo odškodnino.
Na podlagi javno dostopnih podatkov je mogoče ugotoviti, da so se v preteklosti v podobnih situacijah izplačevale odškodnine od nekaj sto do več tisoč evrov, vse odvisno od težav in okoliščin vsakega posameznika.
Izpostavljam tudi primer, ko je sodišče Evropske unije v primeru Leitner priznalo odškodnino ne zgolj za telesne težave, temveč tudi za izgubo užitka potovanja, ker je potnica utrpela okužbo s salmonelo na potovanju in je štelo, da je upravičena tudi za odškodnino za tovrstno nepremoženjsko škodo. Iz navedenega izhaja, da je višina odškodnine odvisna od vseh, zlasti specifičnih okoliščin primera.«
Je v igri kakšen rok oziroma kakšna je časovnica, torej do kdaj bo mogoče uveljavljati odškodninske zahtevke?
»Za uveljavljanje odškodninskega zahtevka velja triletni subjektivni zastaralni rok, ki začne teči, ko posameznik izve za škodo in povzročitelja.
V vsakem primeru zastara ta terjatev v petih letih, odkar je škoda nastala.«
Starejše novice
