V sredo, 27. 1., smo obeleževali svetovni dan spomina na holokavst. Ste se v tem času morda sprehodili po poti ljubljanskih spotikavcev?
Letos mineva 76 let, odkar so osvobodili največje koncentracijsko taborišče druge svetovne vojne – Auschwitz. V času njegovega delovanja je v njem umrlo približno 1,1 milijona ljudi, izmed katerih je bilo največ Judov in političnih zapornikov. Vanj so deportirali 2.300 ljudi iz Slovenije: večina je bila Slovencev, med deportiranimi pa je bilo tudi okoli 350 Judov, 78 Romov in vsaj en pripadnik Jehovovih prič. Domov se jih je vrnilo le okoli tisoč – tako je Auschwitz eno izmed največjih pokopališč slovenskih žrtev druge svetovne vojne. 27. januar je zato tudi slovenski dan spomina na žrtve holokavsta.
Kamni spotike
Mestna občina Ljubljana v sodelovanju z Judovskim kulturnim centrom Ljubljana od leta 2018 uresničuje projekt postavitve spominskih obeležij v tlaku, t. i. kamnov spotike ali spotikavcev, ki si ga je zamislil nemški umetnik Günter Demnig v spomin na žrtve holokavsta.
Demnig se je pri snovanju projekta opiral na Talmud, v katerem piše, da je oseba pozabljena šele, ko pozabimo njeno ime. Spotikavci nas spominjajo na osebo, ki je nekoč tam živela. Vsak kamen se začne z napisom Tukaj je prebival … En kamen. Eno ime. Ena oseba.
Spotikavci so posvečeni 61 judovskim meščanom Ljubljane in njihovim svojcem, ki so bili zaradi svojega porekla izgnani iz lastnih domov v različna koncentracijska taborišča po Evropi. V prestolnico se je tako simbolično vrnilo 61 Judov, žrtev holokavsta. Na 21 lokacijah so pred njihovimi zadnjimi znanimi prebivališči položeni medeninasti tlakovci z njihovimi imeni in priimki.
Spotikavci po Evropi
Tlakovci, prevlečeni s slojem medenine in vklesanimi osebnimi podatki posamezne žrtve, so danes postavljeni že v več sto mestih po Evropi, med drugim v Nemčiji, Avstriji, na Češkem in Madžarskem.
Prvega je Demnig postavil leta 1992 v Kölnu, natančno pol stoletja po tem, ko je Heinrich Himmler odredil deportacijo Sintov in Romov v koncentracijska taborišča.
V Sloveniji lahko spotikavce najdemo tudi v Mariboru, kjer so jih položili že leta 2012, v Lendavi in Murski Soboti.
Judovska skupnost Slovenije
V Sloveniji je vojno vihro in holokavst preživelo le dvesto od okoli 1500 Judov. Zaradi migracij znotraj Jugoslavije je Judovska skupnost Slovenije, ki je nastala leta 1954, kulturno precej mešana in ena najmanjših v Evropi. Uradno članstvo šteje približno 150 ljudi, vse skupaj pa naj jih ne bi bilo več kot 300, čeprav jih je aktivnih manj kot 50.
