Predel Ljubljane na Ledini v šempetrskem predmestju ima bogato zgodovino, povezano s poljedelstvom in izobraževanjem. Nekdaj so se tamkajšnje poti imenovale Poljske ulice in so se raztezale po njivah.
Vse se je spremenilo 4. oktobra 1889, ko so tam odprli veliko poslopje 1. mestne deške ljudske šole. To območje je tako postalo izobraževalno središče, čeprav je še vedno ostalo obdano z livadami. V čast šolstvu so dve leti po odprtju šole del Poljske ulice preimenovali v Komenskega ulico, poimenovano po Janu Komenskem, utemeljitelju sodobne pedagogike.
Nasproti šole je stalo zavetišče svetega Jožefa, kjer so sestre usmiljenke skrbele za bolne in sirote. Ti dve stavbi sta skupaj tvorili impresiven vhod v ulico, ki je bila leta 1910 poimenovana v Karola Kotnika ulico.
Sprva je segala le do Slomškove ulice, danes pa se razteza vse do železnice oziroma Masarykove ceste. Poimenovanje ulice je predlagal župan Ivan Hribar teden dni po smrti Karola Kotnika, ki je zapustil skoraj vse svoje premoženje, 600.000 kron, slovenski šolski mladini in Družbi svetega Cirila in Metoda za gradnjo slovenskih šol.
Župan Hribar je ob tem dejal: »Mladina, ki bo obiskovala te šole, bo vedno imela pred očmi ime požrtvovalnega rodoljuba.«
Dinastijo družine Kotnik je začel Jožef Kotnik iz Verda (majhno naselje pri Vrhniki), kmet, ki je postal veleposestnik in lastnik znanega vrhniškega hotela Pri črnem orlu, ki je imel plesno dvorano in čitalnico.
Jožefov sin Fran je študiral na Dunaju in v Verdu zgradil opekarno, furnirnico in tovarno parketa. Ob svoji smrti je velik del premoženja namenil dobrodelnim organizacijam, tudi Družbi svetega Cirila in Metoda.
Njegov najstarejši sin Fran je podedoval podjetja, a je kmalu umrl in tako kot oče del premoženja podaril v dobrodelne namene. Družinsko posestvo je nato podedoval njegov brat Karol, ki je bil šibkega zdravja, a je kljub temu študiral na Dunaju. Po študiju se je vrnil domov, prevzel posestva in tovarne ter jih uspešno vodil.
Karol se nikoli ni poročil, da bi se lahko popolnoma posvetil delu. Zaradi napredujoče bolezni je februarja 1910 narekoval oporoko, v kateri je večino premoženja zapustil slovenski šolski mladini. Umrl je 28. februarja 1910 v 35. letu starosti kot zadnji moški potomec rodbine Kotnik.
Starejše novice
