Gre za hektar in pol veliko zemljišče, prodaja pa ga nepremičninska agencija.
Na nepremičninski agenciji Re-max, ki prodaja zemljišče na Barju, natančneje v Črni vasi - Trnovsko predmestje so zapisali, da gre za zemljišče na odlični lokaciji.
Nič nenavadnega, če ne bi na fotografijah ugotovili, da gre za zemljišče, ki se skoraj dotika edinstvene cerkve dv. Mihaela na Barju, bolj znane kot Plečnikova cerkev v Črni vasi, slovensko kulturno in celo Unescovo svetovno dediščino.
Parcela po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije meri 14.338 kvadratnih metrov.
Po namenski rabi je zemljišče opredeljeno kot najboljša kmetijska zemljišča, omenjeno pa ima tudi dostop do reke Ljubljanice.
Zapisali so še, da gre za kmetijsko zemljišče, ki je primerno za kmetijsko dejavnost, saj ima sončno lego in ravno površino, ki je primerna za obdelavo.
Po njihovem je zemljišče odlično za ljubitelje narave, kmetovalce ali investitorje, ki iščejo zemljišče na prestižni lokaciji.
Urejena je tudi dostopna pot z javne asfaltirane ceste.
Kot dodatno informacijo pa so navedli, da je parcela je tik ob zemljišču, kjer stoji Plečnikova Cerkev sv. Mihaela, torej na samem robu zazidljivosti.
Na Mestni občini o tem, da bi lahko kupec zemljišča po zgoraj sodečih informacijah z gradnjo lahko tudi zastrl pogled na Plečnikovo cerkev sredi Barja, ne vedo ničesar. Za Delo so povedali, da bo kupec moral imeti status kmeta.
Zakaj je cerkev na Barju posebna?
Cerkev sv. Mihaela na Barju je cerkev v Črni vasi na Ljubljanskem barju. Pripada rimskokatoliški Cerkvi in spada pod župnijo Ljubljana - Barje.
Cerkev je bila zgrajena po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika v letih 1937–39.
Cerkev je nastala na pobudo trnovskega župnika Frana Saleškega Finžgarja in kateheta Karla Matkoviča, Plečnikovega nečaka.
Najprej je bila mišljena kot začasna cerkev, kar izdaja tudi način zidave, saj je razen vznožja cerkve, ki je kamnito, vse ostalo izdelano v lesu.
Tako, da bi ob načrtovani kasnejši dozidavi oziroma nadzidavi cerkve ostal kamnit spodnji del, zgornji pa bi se pozidal na novo.
Zaradi močvirnih tal stoji cerkev na pilotih, do cerkvene ladje v 1. nadstropju vodi dostop v obliki mostu.
Zunanji zidovi so (kot pri Narodni in univerzitetni knjižnici) poživljeni z vložki iz opeke. To pa ni edina podobnost s stavbo NUK, tudi prej omenjena zasnova, se pravi stopniščni dostop, postavljen pravokotno na cerkveno ladjo, izhaja iz iste ideje kot stopnišče, oblečeno v črn podpeški apnenec, ki vodi do velike čitalnice NUK. Značilen je odprt zvonik.
Cerkvena ladja ima vzdolžno os krajšo od prečne in oltar v sredini prostora.
Pri zasnovi notranjosti je uporabil materiale in oblike okrasja, ki izhajajo iz ljudskega stavbarstva.
Predvsem, pa je ureditev notranjščine posledica skromnih sredstev namenjenih zidavi. Tako je recimo za nekatere podporne stebre uporabil kar navadne kanalizacijske cevi, večina opreme v cerkvi pa je lesena.
Cerkev sv. Mihaela je bila 28. julija 2021 dodana na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka.
