SAZU prikimava Marku Mušiču: Pritličje kolodvora naj ostane javen prostor, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek pa je novinarjem povedala, kaj namerava država.
Na nedavnem ogledu železniške postaje smo izvedeli, da bo notranjost pritličja postajnega poslopja, ki jo je med letoma 1987 in 1996 obnovil Mušičev arhitekturni atelje, zaenkrat ostala, potem pa verjetno ne. Na to so se odzvali tudi v razredu za umetnosti SAZU.
Na ogledu gradbišča bodočega Potniškega centra Ljubljana, natančneje železniške postaje, ki jo je vodila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, so novinarje zanimale tudi informacije glede tako imenovanega Mušičevega kolodvora.
Povedali so, da bodo notranjost zaenkrat ohranili takšno kot je, vse dokler ne bodo končali z izgradnjo novega nadhoda, predvidoma v drugi polovici leta 2026.
V tem nadhodu so predvidene nove čakalnice, prodaja kart, info točka, postajna dvorana, servisi in nujne službe upravljavca železniškega prometa.
Ob tem obstoječe poslopje železniške postaje ostaja dostopno potnikom železniškega prometa.
Mušičeva zasnova torej začasno še ostaja, a kaj natančno se bo zgodilo, pravzaprav niso povedali.
Ministrica je povedala, da projektanti sodelujejo z ministrstvom za kulturo oziroma z zavodom za varstvo kulturne dediščine.
Arhitekt Mušič je sicer še pred novinarskim ogledom gradbišča javno s pismom nasprotoval odstranitvi notranje ureditve, ki je bila zasnovana po načrtih njegovega ateljeja in zanjo prejel tudi nagrado.
Ministrstvo za infrastrukturo je namreč arhitekta Mušiča obvestilo, da bodo odstranili notranjo ureditev pritličja ljubljanske železniške postaje, ki jo je med letoma obnovil Mušičev arhitekturni atelje.
To naj bi se zgodilo v začetku junija, rušili naj bi severozahodni in severovzhodni prizidek ter odstranili notranje ureditve.
Kot je povedala Bratušek, so ga obvestili, če bi vzel karkoli iz svoje ureditve pritličja ljubljanske železniške postaje, preden jo porušijo.
Na to se je nato odzval razred za umetnosti SAZU.
Nasprotujejo napovedani privatizaciji ter hotelizaciji objekta
V izjavi za javnost so zapisali so, da izražajo nasprotovanje kakršnim koli posegom v notranjo ureditev postaje ter podali zahtevo, da pritličje kolodvora ostane javen, potnikom in obiskovalcem Ljubljane namenjen prostor.
»Odločno nasprotujemo posegom v vrhunsko in nedotakljivo notranjo ureditev, ki bi morala biti že zdavnaj tudi uradno primerno zaščitena«.
Obenem odločno nasprotujejo napovedani privatizaciji ter hotelizaciji objekta.
Zahtevajo, da »od vsega začetka uveljavljeno pritličje kolodvora za vedno ostane javen mestni, potnikom in obiskovalcem namenjen prostor.
Torej takšen, kot ga je akademik Marko Mušič vrhunsko izoblikoval.
Kot zgodovinski in kulturni spomenik, ki je, skupaj s postajno stavbo, tudi v najširših evropskih razsežnostih edinstven, dragocen in žlahten ponos Ljubljane,« so zapisali.
Kot so še navedli, je stara železniška postaja iz leta 1848 osrednja ljubljanska znamenitost evropskega pomena. Skozi več kot 70 let zanemarjeno, groteskno predelano in prizidano, opuščeno in odpisano stavbo je Mušič »vzorno prenovil in rekonstruiral po zmagi na arhitekturnem natečaju med letoma 1986 in 1996.«
»S tem je kolodvor zopet prezentiral v polnem blišču bidermajerske, na Dunaju zrisane arhitekture.
V Mušičevi notranji ureditvi potnikom namenjenih prostorov pritličja pa je podedovane vrednote obogatil in povzdignil z lastno vrhunsko ustvarjalnostjo.
V odpisani stavbi preteklosti je ustvaril najlepše javne prostore sodobne Ljubljane,« so zapisali.
