Nov del dopolnjuje Nove Žale, ki jih je zasnoval arhitekt Marko Mušič.
Ob Tomačevski cesti so danes odprli glavni vhod v Nove Žale in zadnji del zelenih kaskad. S tem je po več kot 40 letih zaključeno pokopališče, ki ga je zasnoval arhitekt Marko Mušič. Končano pa še ni: župan Zoran Janković bo ta mesec razpisal avenijo, ki bo povezala stare in nove Žale.
Zadnji kos mozaika
Nove Žale so začeli urejati v začetku 80. let, ko je bilo staro pokopališče že pretesno. Začeli so na severu ob Poti spominov in tovarištva, kjer je še danes severni vhod, nato pa se je pokopališče kos za kosom širilo proti jugu, proti mestu.
»In prav danes, zdaj in tukaj skupaj prisostvujemo njegovemu zaključku,« je na odprtju povedal akademik Marko Mušič. Novi portal je po njegovih besedah »simbolna ločnica med mestom živih in mestom mrtvih«. »Obenem pa je končno uresničena osrednja povezava starejšega in novega dela pokopališča,« je dodal.
Pokopališče kot antično mesto
Mušič se je pri zasnovi oprl na antično urbanistiko, tudi na Emono. Vzdolžne in prečne poti z drevoredi delijo pokopališče na otoke, insule, v katerih so grobna polja. Ta so nekoliko nižja od poti, zato je pogled odprt v okolico, zelene kaskade ob Tomačevski pa so dovolj visoke, da pokopališče ščitijo pred hrupom ceste.
Za kaskadami so polja za klasične pokope, nato za žarne. Vse skupaj obdaja park za raztros pepela z zelenimi gomilami, ki spominjajo na prazgodovinska grobišča. V parku stojijo kenotaf padlim v vojni za Slovenijo, obeležje žrtvam prometnih nesreč in obeležje vsem, ki so dali življenje za Slovenijo, ob njem pa Gaj spomina z imeni tistih, katerih pepel je raztresen tam.
»Urejanje pokopališča zahteva za vsak segment skrbno razmišljanje in subtilno poduhovljeno rešitev,« je dejal Mušič. Izvajalci so po njegovih besedah mnogokrat delali na robu izvedljivega.
Avenija in širitev proti jugu
»Potrebno je poudariti, da z gotovostjo nismo še končali,« je povedala Maja Žitnik, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti na mestni občini. Na vrsti je avenija med starimi in novimi Žalami, o rešitvi se še pogovarjajo.
»Ta mesec bom razpisal avenijo Žale,« je napovedal župan Zoran Janković. Pokopališče bi se po njegovih besedah širilo še naprej proti jugu. Mesto mora tam odkupiti še nekaj objektov, širitev pa bi segla vse do Gramozne jame, kar bi zadostilo potrebam Ljubljane.
Janković je dejal, da verjame, da bo Mušičev del Žal nekoč enakovreden Plečnikovim Žalam, in dodal, da s tem ne želi žaliti velikega umetnika Plečnika.
Vse več žar, vse manj krst
Javno podjetje Žale upravlja 18 ljubljanskih pokopališč s 55.496 grobovi (konec leta 2024). Leta 2024 je bilo na ljubljanskih pokopališčih 2779 pokopov, od tega 2117 žarnih, 413 raztrosov pepela in le 249 pokopov s krsto, okoli devet odstotkov. Krematorij na Žalah, prvi v Sloveniji, deluje od decembra 1978, leta 2024 so v njem opravili 13.871 upepelitev.
Najem enojnega groba stane od marca 2025 50,30 evra na leto, žarnega 30,20 evra.
Od Plečnika do Mušiča
Plečnikove Žale, ki jih je sam imenoval Vrt vseh svetih, so odprli 7. julija 1940.
Od leta 2021 so kot del Plečnikovih del v Ljubljani na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Nove Žale je po natečaju leta 1982 zasnoval Marko Mušič, dokončane so bile ob koncu 80. let, v njihovem osrednjem delu je ob raztresnem griču tudi državni spomenik padlim za samostojno Slovenijo.
