Vedno več Slovencev v gore tudi pozimi: Gorski reševalec pravi, da se nesreče dogajajo, ker so premalo poučeni

Za obisk gore Mont Blanc v Franciji z zakonom zahtevajo obvezno opremo: cepin in dereze. Če tega nimate, plačate kazen. 

Pri nas pa za zdaj pogojev glede obvezne opreme, ko se odpravljamo v gore, še ni. Ali se nesreče v gorah, ki se v tem letu vrstijo vsak konec tedna, dogajajo prav zaradi tega: Slabe opreme in pripravljenosti gornikov?

O tem smo govorili z gorskim reševalcem Janijem Beletom, ki dela pri Gorski reševalni zvezi Slovenije.

Obiskovanje gora je v porastu

Čeprav Slovenci že od nekdaj radi zahajamo v gore, pa je v zadnjih letih mogoče opaziti porast zimskega 'hribolazenja'.

Pozimi v gore ne hodijo le pohodniki, ki sicer hodijo po običajnih poteh, temveč srečamo tudi tiste, ki hodijo na vrhove po grapah. Bele razlaga, da je v zelo velikem razmahu turno smučanje.

To dokazuje tudi dejstvo, da je bila konec lanske smučarske sezone oprema za turno smučanje po trgovinah razprodana.

Bi zakonsko obvezna primerna oprema zmanjšala število nesreč?

Zanimalo nas je, ali bi zakonsko predpisana obvezna oprema pri obisku gora, zmanjšala število nesreč. »Ne,« je jasen Bele.

Pove, da bi bilo bolj smiselno gornike poučiti o tem, kako se oprema uporablja in kdaj. 

Za Ljubljanainfo razlaga, da je zadnje čase trend, da gorniki na svojih vzponih uporabljajo cepine: v vsaki roki enega. »Če imaš v obeh rokah cepin, se boš težko zaustavil v primeru zdrsa,« razlaga in opozarja, da je treba s seboj imeti le en cepin.

Oprema je seveda priporočljiva, a je treba torej vedeti, kakšno opremo je treba imeti in kdaj jo uporabljati.

Razlaga, da se gorniki pri nakupu opreme pogosto odločajo glede na ceno in glede na to, koliko hodijo v hribe. Marsikdo namreč misli, da tistih »enkrat ali dvakrat, ko bo šel v hribe pozimi«, pa že ne bo nič narobe, če ima nekoliko slabšo in zato cenejšo opremo.

Kdo običajno najame gorskega vodnika?

Gorskega vodnika pogosto najamejo ljudje, ki si želijo v gore, a menijo, da niso kos vzponu.

Gorski reševalec ob tem poudarja, da to ne pomeni, da bo lahko gorski vodnik pomagal, če ljudje niso dovolj fizično pripravljeni. Vsak more biti dovolj fizično sposoben, da premaga te ovire. »Vodnik ne bo nobenega vlekel ali pa nosil gor,« pove.

Vodnik pa poskrbi za varnost: Za navezo in za to, da je vzpon pravilno izveden.

Kakšen je razlog za nesreče?

Povečano število nesreč pripisuje množičnemu obisku gora. »Planinstvo je najnevarnejša oblika rekreacije. S tem se moramo sprijazniti,« pove.

Zanimivo pa se mu zdi, da kljub velikem številu ljudi v gorah, ostaja znesek za članstvo v planinski zvezi enak, čeprav bi pričakovali, da se bo povišal. 

»Ljudje, ki zdaj zahajajo v gore, sploh ne čutijo odgovornosti do planinske organizacije. Vse se jim zdi samoumevno. Ne razmišljajo o tem, kdo je narisal markacije, zavaroval poti s klini, kdo oskrbuje planinske koče … Ne zavedajo se, da bi s plačilom članarine planinski zvezi tudi sami prispevali k temu. Kajti planinska zveza skrbi za te stvari,« je jasen.

Ljudem jasno narisati in napisati?

Pove, da je policija ob nekatera vznožja planinskih točk postavila table, na katerih je bila planinka Mojca, »napravljena, tako kot se zagre«, da bi pokazali, kako morajo planinci biti opremljeni.

Bele razlaga, da se mu ne zdi smiselno, da bi na vsa izhodišča postavili tovrstne table, saj bi morali table menjavati glede na letni čas: Poleti je namreč potrebna drugačna oprema kot pozimi.

Kot primer tega, da je ljudi treba drugače ozaveščati, kot pa jim vse natančno narisati in napisati, navaja tudi situacijo na Hrvaškem, kjer so gorski reševalci ob avtoceste postavili velike plakate: »Če greste pri nas v hribe, morate obvezno s seboj imeti vodo.« Pri njih se namreč veliko reševanj dogaja prav zaradi dehidracije.

»Bomo šli tako daleč, da bomo ljudem govorili 'če si žejen, pij'? Moramo res čisto vse napisati?« se sprašuje.

Kaj naredimo, ko se zgodi nesreča v gorah?

Reševalec opozarja, da je, ko gremo v gore, zelo pomembno, da imamo napolnjeno baterijo telefona in s seboj dodatno polnilno postajo. Zato priporoča, da z baterijo varčujemo, tako da telefona med vzponom ne uporabljamo: pošiljajmo čim manj fotografij in se ne pogovarjajmo prek telefona.

V gorah so namreč nizke temperature, ki vplivajo na hitro praznjenje baterijo, poleg tega pa na veliko območjih ni signala – in takrat, ko mobilni telefon išče signal, porabi znatno več energije.

Če pride do nesreče, je najpomembnejše znanje prve pomoči. 

Bele pove, da se gorniki prepogosto zanašajo na gorske reševalce, ne zavedajo pa se, da ti pridejo na mesto nesreče, v najboljšem primeru, v pol ure ali eni uri. Ta čas pa je lahko pri nekaterih poškodbah - recimo, zastoj srca ali krvavitve - za posameznike že usoden.

Osnove prve pomoči rešujejo življenja, izpostavi.