Meščan je bil prepričan, da gre za pri zakonu glede hitrosti kolesarjev v peš coni za izmišljotino. Raziskali smo, kaj je res.
Območje peš cone v Ljubljani meri že okoli 20 hektarjev.
Toda po peš coni se seveda vozijo tudi kolesarji, ki spretno krmarijo med množicami turistov, ki postavajo po ulicah in si ogledujejo stavbe in trgovine ter meščani in študenti, ki hitijo po opravkih.
Zadnje čase se med kolesarji znajdejo tudi e-skiroji, njihovi vozniki pa drvijo in večinoma prehitevajo kolesarje ter pri pešcih vzbujajo še več strahu kot kolesarji. No, tudi slednji se včasih kot kakšen Primož Roglič spustijo po Kongresnem trgu in dirkajo po stopnicah in čez Ribjo brv v staro Ljubljano.
Kako hitro pa lahko vozijo kolesa po peš coni? Za to obstaja zakon.
To določa zakon o pravilih cestnega prometa, ki v 32. členu pravi:
»V območjih za pešce je dovoljen tudi promet uporabnikov posebnih prevoznih sredstev in kolesarjev oziroma kolesark (v nadaljnjem besedilu: kolesarjev), vendar le tako, da ne ogrožajo pešcev.«
V območju za pešce smejo zaradi opravljanja dejavnosti zapeljati vozila nujne medicinske pomoči, gasilska vozila, vozila zaščite in reševanja, vozila policije, vozila vojaške policije, vozila, s katerimi se opravljajo naloge občinskega redarstva, vozila, ki se uporabljajo za vzdrževanje cest in vozila za zbiranje in odvoz odpadkov in vozila, ki jih vozijo vozniki iz prvega odstavka 69. člena tega zakona. Druga vozila smejo zapeljati v območje za pešce le, če je to dovoljeno s predpisano prometno signalizacijo, še piše v zakonu.
Globa
Za kršitve je predvidena tudi globa.
»Z globo 80 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki v območju za pešce ravna v nasprotju z določbo prvega ali drugega odstavka tega člena.«
Na mestnih ulicah tako lahko sicer vidimo, da redarji največ kazni napišejo motoristom, ki drvijo po mestnem središču.
Na Mestni občini Ljubljana pa so v odgovor meščanu, ki je spraševal, ali je ta zakon resničen ali pa le izmišljotina, poleg navedena zakona zapisali: »Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci.«
In še: »Zakonsko predpisanih določil mestna občina ne more preklicati.«
Iz praktičnega vidika je namreč nejasno, kako naj se kolesar giba le tako hitro kot pešec.
Povprečna hitrost pešca je okrog štiri do pet kilometrov na uro, medtem ko za kolesa najdemo podatek, da na kratkih razdaljah lahko skoraj vsak kolesar doseže hitrost približno 17 kilometrov na uro.
A zakon je jasen. Tudi na ljubljanski občini svetujejo, da v gneči na Čopovi ulici stopite s kolesa, da ne dirkate po stari Ljubljani, da imate na glavi čelado, slušalke pa v žepu. Ponoči pa na kolesu prižgite luč.
Peš cona se bo še širila
Po besedah ljubljanskega župana Zorana Jankovića imamo v prestolnici največjo površino peš cone v Evropi.
Lansko leto je napovedal, da se bo peš cona še širila.
»Center širimo proti vzhodu, če gledamo od Mestne hiše.«
Na Resljevi ulici bodo zgradili neprofitna stanovanja, kjer bo prvi poskusu bivanja v ožjem mestnem središču brez avtomobilov.
Načrte imajo tudi na Gornjem trgu.
»Na Gornjem trgu bodo stanovanja za mlade družine, ki lahko živijo v peš coni, hodijo navkreber in se po mestu vozijo s kolesom.
Na Gornjem trgu je dostop neprimeren, a kljub temu se tam vozijo avtomobili,« je dejal župan.
