Po smrti leva Maksimusa je bila nekaj časa osamljena.
Po štirih mesecih samote, ko je svet zapustil samec Maksimus, je levinja Čaja iz Ljubljanskega živalskega vrta končno dobila novo družbo.
Sredi julija se ji je pridružila levinja Jeevana. Po dveh tednih prilagajanja na novo okolje sta levinji začeli raziskovati tudi zunanjo ogrado, kjer ju lahko občudujejo obiskovalci.
»Zdaj je pripravljena, da sprejme prve ljubljanske obiskovalce, ki jo bodo najlažje prepoznali po tem, da je nekoliko večja od Čaje, močneje pa je oblikovana tudi njena konica repa,« so v ZOO Ljubljana zapisali v sporočilu za javnost.
Jeevana, kar v hindiju pomeni življenje, je ena izmed 125 azijskih levov, ki so del evropskega vzrejnega programa za ohranjanje te ogrožene podvrste. Levinji, stari petnajst let, sta se odlično ujeli in spoprijateljili, kar je velik uspeh za ohranjanje te redke vrste levov.
Nova levinja se je skotila v živalskem vrtu v Zürichu, enem izmed treh evropskih živalskih vrtov, ki so v devetdesetih letih uvozili prve azijske leve iz Indije.
Kasneje je bila preseljena v ZOO Jaszbereny na Madžarskem. Ko je tam ostala sama, se je koordinator Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA) odločil, da bo levinji združil v Ljubljanskem živalskem vrtu.
Azijski levi, kljub genetski sorodnosti s severnoafriško podvrsto, izstopajo po videzu in načinu življenja. Namesto v savanah živijo v vlažnih mešanih gozdovih, imajo manj izrazito grivo, a so bolj poraščeni v pazduhah, po kožni gubi na trebuhu in na konici repa. Azijski levi živijo v manjših krdelih, sestavljenih predvsem iz samic z mladiči, medtem ko samci živijo ločeno ali v manjših skupinah.
Ob tem dogodku je veleposlanica Indije v Ljubljani, Namrata S. Kumar, donirala drevje za pozelenitev ograde azijskih levov ter postala ena od pokroviteljev živalskega vrta. To bo omogočilo obnovo gozda v tem delu krajinskega parka.
