V Živalskem vrtu so žalostni in veseli hkrati.
Lansko leto 10. junija smo poročali o veseli novici, da so se v ljubljanskem živalskem vrtu razveselili »rdečega puhka« oziroma mladička mačje pande.
Poimenovali so ga Maguli, njegovo ime pa izhaja iz imen njegovih staršev Mauke in Maguja.
»V slabem letu je odrasel, se naučil marsikaj in nas razveseljeval. Sedaj pa je pravi čas, da zapusti ‘«gnezdo«, preden bo mama polno zaposlena z, upajmo, novim mladičem,« so sporočili iz živalskega vrta.
Mačji panda Maguli odhaja v belgijski ZOO, da si z mlado samičko ustvari svojo družino.
Maguli na priporočilo koordinatorja za to vrsto odhaja v Monde Sauvage v Aywaille v Belgiji, kjer ga že čaka mlada samička, s katero bosta tvorila nov par za boljšo prihodnost te ogrožene vrste.
V divjini namreč živi manj kot deset tisoč mačjih pand, zato so živalski vrtovi v okviru krovne zveze EAZA nepogrešljivi pri reprodukciji in projektih ohranjanja mačjih pand v naravnem okolju.
V naravi mačje pande prebivajo na območju Himalaje, na severu Indije in Mjanmara, jugu Tibeta, Butanu, Nepalu ter delu kitajskih pokrajin Sečuan in Junan.
Živijo v zmernih gozdovih, kjer je dovolj bambusa in veliko grmičevja, štorov in podrtih dreves, ki jim omogočajo dostop do okusnih bambusovih listov.
So samotarske živali. Posamezni mačji panda živi na majhnem območju, velikem manj kot štiri kvadratne kilometre in dnevno prepotuje manj kot pol kilometra.
Ne mačke ne pande
Kljub imenu mačji pande niso v ožjem sorodu niti z orjaškim pando niti z mačkami, jih pa prav tako uvrščamo med zveri (Carnivora).
Nedavno so znanstveniki odkrili, da gre pri teh živalih za dve različni vrsti. Njihova anatomija in genetika izdajata, da gre za evolucijsko zelo staro vejo, zato jih znotraj zveri uvrščamo v samostojno družino (Ailuridae).
Nekatere študije nakazujejo sorodnost z družino medvedov, druge pa z družinami kun, skunkov in rakunov.
Rastlinojede zveri
Čeprav mačje pande uvrščamo med zveri, so pretežno rastlinojedi, saj 80 do 90 odstotkov njihove prehrane prestavlja bambus.
Izbirajo najbolj hranljive vrste bambusa v svojem okolju in jedo predvsem njihove liste. Na dan jih mačja panda lahko poje kar okoli dvajset tisoč!
Poleg tega se občasno hranijo še z lišaji, koreninicami, manjšimi vretenčarji, ptičjimi jajci, žuželkami in njihovimi ličinkami.
Mladiči so odeti v gost sivkast kožuh
Razmnoževanje pri mačjih pandah je sezonsko, med januarjem in sredino marca.
Sproščanje jajčne celice iz jajčnika pri samici najverjetneje sprožijo šele snovi prisotne v semenski tekočini samca, čemur strokovno rečemo inducirana ovulacija.
Samice so breje povprečno štiri mesece in pol. V zadnjih dneh brejosti pripravijo gnezdo v votlih drevesih ali skalnih razpokah, kjer skotijo do štiri mladiče.
Mladiči so sprva slepi in nebogljeni ter odeti v gost sivkast kožuh.
Spregledajo po 18 dneh, po dveh mesecih imajo že enak vzorec kožuha kot odrasle živali, gnezdo prvič zapustijo šele po treh mesecih.
