V ZOO Ljubljana sta prispeli dve mladi samici grivastega volka.
V ZOO Ljubljana sta iz ZOO Brno prispeli dve mladi samici grivastega volka (Chrysocyon brachyurus), ki bosta decembra dopolnili eno leto.
Čeprav ime zavaja, grivasti volk ni volk, lisica niti antilopa – je povsem edinstvena vrsta, ki je svojo evolucijsko pot ločila od drugih predstavnikov družine psov že v pleistocenu.
Edinstvena anatomija in gibanje
Grivasti volk je najvišji predstavnik družine psov, vitko telo in dolge noge pa mu omogočajo, da se zlahka premika skozi visoko travo gozdnih savan ali mokrišč.
Poseben je tudi njegov način premikanja: noge premika sočasno na isti strani telesa, ne diagonalno kot ostali pasji sorodniki.
Njegov rjastordeči kožuh in temna griva na hrbtu se »razplamti«, kadar se počuti ogroženega, kar je dodatna zaščita pred plenilci.
Samotarski lovci in monogamna parjenja
Grivasti volkovi ne živijo v krdelih, ampak so samotarski lovci.
S svojimi velikimi, naprej obrnjeni ušesi in gibčnimi skoki se lahko spustijo na plen kot mačka.
Tvorijo monogamne pare in si s partnerjem delijo stalno območje bivanja, ki ga označujejo z urinom, značilnim po vonju, ki spominja na marihuano.
Samica in samec, ki ju od zunaj težko ločimo, se družita le v času razmnoževanja in skrbi za mladiče.
Prehrana: več rastlinske kot mesne hrane
Čeprav bi pričakovali mesojedca, je grivasti volk pravzaprav vsejedec, pri čemer več kot tri četrtine njegove prehrane predstavljajo sadje in zelenjava.
Poleg tega poje srednje in male sesalce, plazilce, ptice, jajca ter žuželke.
Posebno rad ima volčje jabolko (Solanum lycocarpum), paradižniku podoben sadež, ki ima zanimivo vlogo v ekosistemu: semena, ki jih volk izloči na mravljišča, pomagajo pri gnojenju tal in razmnoževanju rastline.
Grivasti volk v ZOO Ljubljana
V ZOO Ljubljana sta prispele dve sestri, skoteni 4. decembra 2024.
Oskrbniki delajo z njima v prostem kontaktu, kar pomeni, da si delijo isti prostor, a zaradi naravne plašnosti živali upoštevajo čas za navajanje na novo okolje.
Njun jedilnik vključuje raznovrstno zelenjavo (korenje, kumare, paprika, rdeča pesa, paradižnik, bučke), sadje (banane, jabolka, grozdje, melona), kuhan riž, krompir in topinambur, kuhano jajce, brikete za pse in raznolik plen (piščanci, prepelice, podgane, miške).
Ohranjanje vrste in vloga živalskih vrtov
Grivasti volk je na Rdečem seznamu IUCN uvrščen med potencialno ogrožene vrste. Zaradi krčenja habitata, cest in s tem povozov ter drugih pritiskov na populacijo so živalski vrtovi ključni za ohranjanje vrste.
V Evropi je trenutno nekaj več kot 300 grivastih volkov, približno polovica jih živi znotraj programov vzreje ogroženih vrst, kjer se vodi rodovna knjiga in spremlja genetika.
Cilj vzreje v živalskih vrtovih je ustvariti rezervno populacijo, izobraževati javnost o vplivu človekovih odločitev na naravo ter podpirati raziskave, kot so reprodukcija, zdravje živali in umrljivost mladičev. Programi pogosto vključujejo tudi finančno pomoč projektom v naravnem okolju grivastih volkov.
Kdaj ju boste lahko videli?
Obiskovalci ju bodo kmalu lahko občudovali v živo, še posebej na 17. Vitinem dnevu, tradicionalni poletni zabavi v ZOO Ljubljana.
Dogodek bo priložnost, da spoznate to edinstveno vrsto, izvedete zanimivosti o njunem življenju in se naučite, kako lahko tudi vi pomagate pri ohranjanju narave.
Grivasti volk ni le fascinantna in nenavadna žival, ampak tudi simbol pomembnosti varovanja naravnega okolja in biotske raznovrstnosti, ki jo moramo ohranjati za prihodnje generacije.
