Oblikovanje kompleksa Emonika je bilo v zadnjem času občutno spremenjeno.
Medtem ko so pretekle vizualizacije, predstavljene javnosti pred nekaj leti in še v videoposnetku izpred šestih mesecev kazale na arhitekturno bolj umirjeno, celo neoklasicistično zasnovo, nova različica predstavlja izrazito generičen in cenovno racionaliziran dizajn.
Glavni stolp, ki je prej s svojo ravno streho in umirjenimi linijami vzpostavljal dialog z nasproti stoječo Plečnikovo stavbo in v obliki celo namigoval na rimsko preteklost mesta (Emona), zdaj deluje kot tipska visoka stavba vzhodnoevropskega tipa.
Številni odzivi na spremembo
Sprememba je že sprožila številne odzive.
Nekateri menijo, da bo generična zunanjost negativno vplivala na prepoznavnost kompleksa in s tem tudi na dobičkonosnost – kar naj bi, kot poudarjajo nekateri kritični komentatorji, najbolj zanimalo investitorje.
»Prejšnja varianta je bila veliko boljša in arhitekturno dovršena, zdaj pa bomo dobili neko ceneno stolpnico brez značaja,« so zapisali.
Stičišče mestnih avtobusov ne bo več na Bavarcu, ampak na Masarykovi
Kljub kritikam pa drugi pozdravljajo prenovljeno zasnovo, ki naj bi bila bolj funkcionalna, z več zelenimi površinami, boljšo pretočnostjo in celovitejšo prometno infrastrukturo.
Z novo Emoniko se obeta tudi preureditev stičišča mestnih avtobusov, ki bo z Bavarskega dvora prestavljeno na Masarykovo cesto, pred železniško postajo (Trg OF), kar naj bi izboljšalo dostop in uporabniško izkušnjo za potnike.
V celotnem kompleksu – ki vključuje železniško in avtobusno postajo, trgovski center Emonika in poslovno-stanovanjsko sosesko Vilharia – bo poskrbljeno tudi za trajnostno mobilnost: načrtovanih je 4093 parkirnih mest za kolesa (od tega 3775 pokritih), 272 za skiroje in okoli 3000 za osebna vozila.
Prometni kaos?
Nekateri opozarjajo na preobremenjenost cest v okolici, zlasti Dunajske ceste in območja Bavarskega dvora, ter izražajo skrb glede prometnega kaosa, če se prometna ureditev ne bo temeljito in pametno načrtovala.
Poleg oblikovnih vprašanj pa se pojavljajo tudi širše razprave o povezljivosti Ljubljane v mednarodnem železniškem prostoru.
Več posameznikov pa si želi, da bi ob prenovi infrastrukture Ljubljana postala končna oziroma prehodna postaja tudi za hitre vlake iz Italije (na primer Frecciarossa) in Avstrije, kar bi mestu dalo še dodaten pomen na prometnem zemljevidu Evrope.
Čeprav ostajajo mnenja o projektu deljena, pa večina soglaša, da gre za eno najpomembnejših prostorskih in prometnih preobrazb v sodobni zgodovini Ljubljane.
Kako uspešna bo ta preobrazba v praksi, pa bo pokazal čas.
