Foto: Facebook društvo Humanitarček
Profile picture for user Nika Vajnhandl Nika Vajnhandl
Ustvarjeno dne
Sre, 6.10.2021 06:48
V primerjavi s prejšnjim letom so najbolj zrasle cene zemeljskega plina, podvojila pa se je tudi cena električne energije.

Cene energentov na trgu močno rastejo. Splošni dejavniki, ki vplivajo na rast cen, so znatno povečano povpraševanje po energentih, kar je posledica višje gospodarske dejavnosti letos in višje cene emisijskih kuponov, ti so pa povezani z ambicioznimi okoljskimi cilji, vremenskimi razmerami ter tudi geopolitičnimi dejavniki. 

»Največjo rast cen trenutno beležimo na trgu zemeljskega plina, kar močno vpliva tudi na druge energente,« za Ljubljanainfo pojasnjujejo iz Energetike Ljubljana.

Razlagajo, da beležijo rast cen tudi pri elektriki: »Glavni razlog za podražitve elektrike vidimo v rasti cen emisijskih kuponov, ki so od novembra lani zrasle za faktor 2,5. To predstavlja povečan strošek obratovanja vseh elektrarn, gnanih na fosilne vire.«

Cene električne energije so začele rasti letos - cena produkta za leto 2022 se je na madžarski borzi od začetka leta podvojila - s 55 evrov na 110 evrov.

Višje borzne cene pa se nekoliko z zamikom odražajo tudi na maloprodajnih trgih.

Zemeljski plin

Na Energetiki Ljubljana poudarjajo, da so letos najbolj narasle cene plina: »Najbolj so cene narasle na kratkoročnem trgu za dobavo v prihajajoči zimi, ki so se celo potrojile - z 20 evrov na megavatno uro v lanskem letu na 70 evrov na megavatno uro v letošnjem letu - medtem ko so se dolgoročne cene zemeljskega plina za dobavo v naslednjem letu podvojile - iz 20 evrov na megavatno uro na 40 evrov na megavatno uro.«

Glavni razlogi za to so:

  • hitro rastoče povpraševanje v Aziji, še posebej na Kitajskem in v Turčiji, kar je zmanjšalo uvoz utekočinjenega zemeljskega plina v evropske države, 
  • nerešeno vprašanje plinovoda Severni tok 2, pri katerem Rusija uporablja dobave plina kot diplomatski pritisk na Evropsko unijo,
  • neobičajno dolga pretekla kurilna sezona – recimo v sezoni 2020/2021 - zaradi katere so se skladišča plina tako v Evropi kot Rusiji močno izpraznila ter
  • letošnje slabše vremenske razmere za proizvodnjo elektrike iz vetra, kar se nadomešča iz proizvodnje elektrike na zemeljski plin in kar posledično povečuje povpraševanje.  

Primerjava stroškov ob spremembi cen

Na Energetiki Ljubljana so pripravili primerjavo stroškov ogrevanja z zemeljskim plinom ali toploto na letnem nivoju ob spremembi cen. V preglednici je razvidna razlika.

Vir: Energetika Ljubljana

Iz izračuna je razvidno, da se pri cenah v septembru 2021 letni strošek ogrevanja poveča za 75,49 evra - namesto 593,84 evra na leto, znaša strošek ogrevanja za stanovanje 669,33 evra na leto.

Koliko Ljubljančanov se greje na plin?

Na Energetiki Ljubljana za Ljubljanainfo razlagajo, da ima večina odjemalcev zemeljski plin ne samo za ogrevanje, pač pa v kombinaciji: 

  • zemeljski plin za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode ali 
  • zemeljski plin za ogrevanje in kuhanje ali 
  • zemeljski plin ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode + kuhanje

Energetika Ljubljana je dobavitelj tega energenta približno 44.000 odjemalcem.

Sistema za daljinsko oskrbo z energijo v Ljubljani

Energetika Ljubljana ima dva temeljna sistema za daljinsko oskrbo z energijo, in sicer sistem daljinskega ogrevanja in sistem oskrbe z zemeljskim plinom. Poleg tega pa v soproizvodnji proizvaja električno energijo.

Torej, Energetika Ljubljana proizvaja in dobavlja toploto - vročo vodo - za potrebe daljinskega ogrevanja in upravlja omrežje ter skrbi za dobavo zemeljskega plina za potrebe oskrbe s plinom. 

  • Sistem daljinskega ogrevanja se razprostira predvsem v osrednjem delu mesta Ljubljana in z vročo vodo za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode oskrbuje okoli 64.700 uporabnikov, od tega 59.000 gospodinjskih in 5700 poslovnih uporabnikov.
  • Sistem oskrbe z zemeljskim plinom se razprostira tudi na obrobju mesta in v nekaterih sosednih občinah. Z zemeljskim plinom se za ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode ali za kuho trenutno preko omrežja Energetike Ljubljana oskrbuje okoli 64.000 uporabnikov, od tega 61.000 gospodinjskih in 3000 poslovnih uporabnikov. 

Oba sistema skupaj obsegata več kot 1600 kilometrov infrastrukture in predstavljata enega največjih ter okoljsko in energetsko učinkovitih sistemov za daljinsko oskrbo z energijo v tem delu Evrope. 

Danes se v Mestni občini Ljubljana torej s toploto iz daljinskega ogrevanja in z zemeljskim plinom oskrbuje že več kot 120.000 uporabnikov oziroma 75 odstotkov stanovanj, na Energetiki Ljubljana pa za Ljubljanainfo razkrijejo, da je njihov cilj ta delež do leta 2024 povečati na 80 odstotkov.

Energetska revščina se povečuje

Energetska revščina je v Sloveniji prisotna že dolgo, ob dvigu cen pa je pričakovano, da bo se pojavljala še v večji meri.

Energetska revščina se pojavlja v gospodinjstvih z nizkimi dohodki, ki zaradi socialne stiske ne morejo zagotavljati primerno toplega stanovanja in drugih energetskih storitev po sprejemljivi ceni. 

Energetska revščina najpogosteje prizadene najbolj ranljive skupine, kot so brezposelni, upokojenci in slabo plačani zaposleni.

Nanjo opozarja tudi društvo Humanitarček, ki ob tem poziva, naj se tisti v stiski obrnejo na Eko sklad, ki nudi več ukrepov za zmanjševanje energetske revščine, ki zmanjšujejo stroške za energijo in izboljšujejo kakovost bivanja:

  • Nudijo stoodstotne subvencije za določene naložbe pri obnovi stanovanjskih stavb;
  • obisk energetskega svetovalca z brezplačnim paketom naprav ter nasvetom za manjšo rabo energije.

Program ZERO 500

Eko sklad nudi program ZERO 500, ki je namenjen gospodinjstvom z nizkimi prihodki, ki se soočajo z energetsko revščino. Eko sklad bo na podlagi javnega poziva dodelil upravičenim vlagateljem nepovratno finančno spodbudo, ki znaša sto odstotkov upravičenih stroškov investicije za izvedbo investicij v ukrepe učinkovite rabe energije.

Nepovratna finančna spodbuda je lahko dodeljena za investicije v ukrepe, ki pred podpisom pogodbe med vlagateljem, izvajalcem posameznega ukrepa in Eko skladom, še ne smejo biti izvedene, in sicer za naslednje ukrepe: 

  • toplotno izolacijo strehe in/ali stropa; 
  • toplotno izolacijo fasade;
  • vgradnja energijsko učinkovitih oken in/ali vhodnih vrat;
  • zamenjava sistema priprave tople vode z grelnikom vode s sprejemniki sončne energije;
  • zamenjava neučinkovitega sistema priprave tople vode z grelnikom vode s toplotno črpalko; 
  • vgradnja lokalnega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka.

Zmanjšanje energetske revščine občanov 

V okviru mreže ENSVET, ki jo upravlja Eko sklad, izvajajo svetovalci tudi dejavnost zmanjševanja energetske revščine občanov.

Občani, ki so prejemniki redne denarne socialne pomoči, se pri strokovnem delavcu na njihovem Centru za socialno delo z izpolnjenim letakom ZERO prijavijo na brezplačni obisk energetskega svetovalca na domu.

Ob obisku na domu energetski svetovalec izvede ustrezne meritve in izračune, na podlagi katerih svetuje, kako zmanjšati rabo energije in vode in s tem stroške. 

Poleg nasveta svetovanci prejmejo tudi paket enostavnih naprav za zmanjšanje rabe energije in vode - varčne sijalke, podaljški za elektriko s stikalom za izklop, varčevalni nastavki za pipo in tuš, tesnila za okna …

Z upoštevanjem nasveta in z namestitvijo omenjenih naprav se stroški za porabljeno energijo in vodo na letni ravni lahko zmanjšajo za okrog sto evrov.

V nadaljevanju pa svetovalec predstavi tudi možnosti za različne zahtevnejše ukrepe, za katere bi lahko, morda v bodočnosti, na Eko skladu pridobili podporo v obliki nepovratnih sredstev ali kredita.

Subvencija za zamenjavo kurilnih naprav

Eko sklad prejemnikom redne denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka povrne celoten strošek zamenjave stare peči.

Subvencija pri obnovi večstanovanjske stavbe

Eko sklad prejemnikom redne denarne socialne pomoči, ki so etažni lastniki, povrne celoten strošek njihovega deleža naložbe v večjo energijsko učinkovitost stavb s tremi ali več deli in prenovo skupnih kotlovnic.

Starejše novice