Minister za zdravje Tomaž Gantar je včeraj pozval k dodatnemu zaostrovanju ukrepov na način, da bi za štirinajst dni zaprli vse nenujne gospodarske dejavnosti, torej tudi industrijo oziroma tovarne.
Na predlog ministra za zdravje se je danes ostro odzvalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
»Razumem in spoštujem dejstvo, da je zdravstveni sistem na robu zmogljivosti, vendar glede na razvoj dogodkov ugotavljam, da z našo strategijo zajezitve epidemije ne dosegamo pričakovanih rezultatov,« je ob tem ugotovil minister Zdravko Počivalšek.
»Imamo stroge ukrepe in najdaljši lockdown v regiji, pa nam kljub temu števila okuženih nikakor ne uspe znižati, kot bi vsi skupaj želeli,« nadaljuje minister za gospodarstvo.
Počivalšek predlaga korenito spremembo vladne strategije strategije boja proti koronavirusu: »Enostavno si moramo priznati, da smo na strateški ravni v slepi ulici. Epidemija se je sedaj razvila predvsem v psihološko krizo zaupanja. Ni dovolj, da imamo dobre ukrepe v teoriji in na papirju, temveč jih morajo ljudje spoštovati tudi v praksi.«
»Da bi to dosegli, moramo pridobiti zaupanja ljudi. Pri tem niso krivi ljudje, ki očitno kršijo predpisane ukrepe, temveč mi, ker jih moramo z drugimi prijemi prepričati v njihovo upoštevanje,« dodaja minister Počivalšek in opozarja, da je vse več indicev, da se številne dejavnosti izvajajo na črno, kar je z vidika tveganja širjenja okužb še toliko bolj nevarno.
Temu na družbenem omrežju Twitter pritrjuje tudi ekonomist in nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik, ki svetuje vladi pri ukrepih za pomoč gospodarstvu: »Zapiranje industrije bi bil strel v koleno okrevanju, ker če preprečimo realizacijo naročil, bo posel prevzela tuja konkurenca. Poslovni procesi, kjer se upoštevajo pravila Nacionalnega inštituta za javni zdravje niso žarišča. Problem so zasebne zabave in delo na črno.«
»Če nek pristop ne deluje zaradi krize zaupanja, nam vztrajanje na tej poti nikakor ne bo pomagalo,« pravijo na ministrstvu za gospodarstvo in predlagajo korenito spremembo strategije in podporo zahtevam gospodarskih organizacij.
Namesto zapiranja dejavnosti predlagajo drugačen pristop: »Za vsako dejavnost naj zdravstvena stroka predpiše stroge pogoje izvajanja, ki bodo preprečili širjenje okužb. Nato vse razpoložljive inšpekcijske službe usmerimo v strog nadzor njihovega spoštovanja in strogo kaznovanje morebitnih kršitev. Poleg tega je nujna maksimalna pospešitev izvajanja hitrih testov, s čimer zamujamo. Nujno je tudi preveriti, ali lahko naredimo kak napredek pri hitrem izdajanju karantenskih odločb in bolniškega staleža, da evidentirano okužene takoj osamimo.«
Kot so še zapisali, verjamejo, da lahko s korenito spremembo strategije na podlagi razumevanja, da »se sedaj ukvarjamo s psihološko krizo zaupanja, dosežemo boljše rezultate, kot če bi vztrajali in nadaljevali s sedanjim pristopom«.