Velik uspeh treh ljubljanskih podjetij, prodrla na seznam najhitreje rastočih v Evropi

Financial Times je objavil seznam najhitreje rastočih evropskih podjetij, in sicer v času, ko je vojna v Ukrajini, ki jo je začela Rusija, vstopila v svoje.

Vendar pa je pandemija novega koronavirusa tista, katere posledice so najbolj občutne.

Iz seznama je razvidno, da so številna podjetja kljub pandemiji prosperirala – ali pa zaradi nje.

Leto 2021 je minilo v znamenju upada prodaje in naraščanja stroškov. Slabo se je pisalo turizmu in prodaji, vsesplošna zaprtja pa so dobro dela tehnološkemu sektorju in spletni prodaji.

Na omenjenem seznamu so se znašla tudi tri ljubljanska podjetja:

• Zebra Bi na 311.,
• Lunos Slovenija na 740. in
• Blubit na 876. mestu.

Odgovore smo uspeli dobiti od vseh treh. Za Zebra Bi je odgovarjal direktor in ustanovitelj podjetja Andrej Lapajne, za Lunos Slovenija njegov direktor Milan Kuster, za Blubit pa direktor Zvonko Boštjančič.

Kako komentirate uvrstitev na lestvico 1000 najhitreje rastočih podjetij Financial Times?

Andrej Lapajne: »Veseli smo, da nas je Financial Times prepoznal kot eno najhitreje rastočih podjetij v Evropi.« 

Milan Kuster: »Gre že za našo tretjo uvrstitev na lestvico FT 1000. Je pa res, da se letos v Sloveniji tej temi posveča dosti več medijske pozornosti kot prejšnja leta. Seveda smo bili najbolj ponosni in počaščeni leta 2019, ko smo se kot edino slovensko podjetje uvrstili na lestvico prvič. Strmo rast prihodkov beležimo praktično že več kot 10 let in krivulja rasti se je povzpela tudi v  letu 2022 (bilance še niso objavljene).

Prihodke smo dvignili za približno dva milijona evrov, kar je dobrih 20 odstotkov več v primerjavi s prejšnjim letom, dobiček pa za milijon evrov, kar je za približno 50 odstotkov več kot leto poprej.« 

Zvonko Boštjančič: »Na lestvico smo se uvrstili že drugo leto zapored, kar jemljemo za velik uspeh našega celotnega kolektiva.«

Čemu pripisujete ta uspeh?

Andrej Lapajne: »Naša ekipa si neprestano prizadeva za razvoj inovativnih rešitev, ki podjetjem pomagajo sprejeti informirane odločitve na podlagi njihovih podatkov. To priznanje je dokaz trdega dela in predanosti ekipe.«

Milan Kuster: »Poslovanje smo zastavili dolgoročno in nikdar nismo sklepali kompromisov glede kvalitete produktov in tudi storitev. Verjeli smo v branžo prezračevanja, ki ji pred desetimi leti nihče ni hotel ali znal posvetiti dovolj pozornosti.

Vlagali smo v izobraževanje, tako strokovne kot laične javnosti,  in počasi se je pri ljudeh in tudi projektantih posvetila lučka, da samo s kvalitetno izmenjavo zraka lahko naredimo največ za kvaliteto bivanja, prihranimo pri porabi energentov in za vselej rešimo probleme z odvečno vlago in plesnijo. Edini v Sloveniji imamo dovolj usposobljenih kadrov tako za projektiranje kot tudi za montažo prezračevalnih sistemov.

V celotnem letu 2022 smo povprečno na dan prezračevalni sistem vgradili v 40 objektov, letos se približujemo številki 50 montaž na dan. Logično je, da nam rastejo tudi prihodki in dobiček. Slednji pa je tako velik predvsem zaradi dejstva, da v zadnjih letih večamo delež lastnih produktov v prodaji. Imamo svojo proizvodnjo, intenzivno se ukvarjamo z razvojem in lahko rečem, da je naša zadnja generacija produktov v svetovni špici, zato nam raste tudi prodaja na svetovnem tržišču.«

Zvonko Boštjančič: »Držimo se tega, da smo odgovorni do svojega dela, da z našimi strankami pri razvoju sodelujemo, se jim prilagajamo, se z njimi skupaj učimo in jim razvijemo kvalitetno rešitev. Razvijamo unikatne produkte, zato na vsakem novem projektu precej vlagamo v razvoj – v znanje, zaposlene in njihovo učinkovitost. Prav tako se skušamo se individualno prilagoditi potrebam posameznika in poskrbeti za čim bolj fleksibilno delovno okolje. Vlagamo tudi v rešitve, ki nam omogočajo delati digitalno, tako na tehnično-razvojnem delu (simulacije, načrtovanje, ipd.) kot tudi pri podpori poslovanju in digitalizaciji.

Poleg tega z našimi strankami gradimo dolgoročne partnerske odnose, smo njihov zanesljiv dobavitelj na področju avtomatizacije in robotizacije. Velikokrat smo kot njihov razvojni dobavitelj vključeni tudi v razvojne procese, kar je možno le z dobro izvedenimi projekti in odkrito komunikacijo.

Na roko nam gre tudi trenutno stanje na trgu, ki rešuje dva problema:

- V velikoserijski proizvodnji v današnjem času podjetja ne morejo preživeti brez avtomatizacije. Tu pa nastopimo mi, ki poskrbimo eni strani za kvalitetnejše izdelke in njihovo konsistentnost (preverjanje pravilnosti, kvalitete, ipd. izvajamo s senzorji ali računalniškim vidom, ne zanašamo se več na človeške spretnosti, ki so od človeka do človeka različne), hkrati pa lahko z različnimi tehničnimi pristopi in rešitvami poljubno prilagajamo proizvodne kapacitete.

- Druga težava pa je pomanjkanje delovne sile na trgu dela. Ne le izobraženega kadra, tudi dobri delavci v proizvodnji so zelo iskani. Z našimi rešitvami podjetjem omogočamo, da dobre kadre dodatno izšolajo in prerazporedijo na delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, ukinjajo pa tista z nižjo.«

Kako ste sami izkusili pandemijo covida-19 in kako izkušate krizo, ki je sledila vojni v Ukrajini?

Andrej Lapajne: »Za nas je olajševalna okoliščina v trenutnih gospodarskih razmerah dejstvo, da so naše stranke razpršene po vsem svetu in da prihajajo prav iz vseh industrij. Tako da naše poslovanje poteka enako kot do zdaj — še naprej se osredotočamo na ustvarjanje dodane vrednosti za naše stranke, ki se z veseljem vračajo.«

Milan Kuster: »V času tako imenovane pandemije smo prihodke dvigovali za približno 40 odstotkov letno in se s covidom nismo preveč ukvarjali. Že od prvega dne intenzivnega medijskega poročanja in napihovanja izmišljenega problema smo ohranili trezno glavo in vse skupaj jemali z veliko rezervo. Nihče od mojih sodelavcev ni nosil maske (to sem tudi izrecno prepovedal) in nihče ni zbolel za covidom. Od 57 sodelavcev pa so cepljeni samo trije.

Podobno ravnamo tudi v primeru poročanja o vojni v Ukrajini. Konflikt med ukrajinskimi skrajneži (podprti s strani Nata in Evropske unije), ki že desetletje maltretirajo rusko prebivalstvo in Rusijo, je postal čez noč problem celotne Evrope in prepričan sem, da bo kmalu postal tudi slovo Evropske unije, kot jo poznamo danes. Žalosti me edino dejstvo, da se je Slovenija tako izpostavila. Ne bi se nam bilo treba.«    

Zvonko Boštjančič: »Pandemija s poslovnega vidika ni imela prevelikega vpliva na nas. Kriza v povezavi s pomanjkanjem elektronskih komponent in kasneje tudi z vojno v Ukrajini pa je precej podaljšala dobavne roke komponent. Pri naših strankah pa je energetska nestabilnost vnesla precej negotovosti v vsakodnevno poslovanje. Posledično so se pri nas ali podaljšali dobavni roki ali pa za nekaj mesecev zamaknili začetki novih projektov.«

Ste se eni ali drugi kakorkoli prilagodili?

Andrej Lapajne: »Naše poslovanje je že od samega začetka predvsem digitalno, tako da gre pri nas bolj za nadgradnjo kot za transformacijo. Od časa pandemije covida delo v Zebri BI primarno poteka na daljavo in to je za seboj prineslo še največ sprememb na tem področju.

Predvsem smo se in se še vedno ukvarjamo z iskanjem načinov, kako čim bolj učinkovito digitalno podpreti procese sodelovanja med zaposlenimi — kako zagotoviti učinkovit prenos informacij po digitalnih kanalih, kako shranjevati dokumentacijo in podobno. Tukaj sledimo trendom in uspešnim praksam v drugih uspešnih tehnoloških podjetjih, investiramo v najsodobnejša orodja in predvsem poslušamo predloge zaposlenih, saj oni najbolje vedo, kaj potrebujejo za učinkovito delo.« 

Milan Kuster: »Kot lahko razberete iz zgornjih odgovorov, se vsaki novonastali situaciji prilagodimo na način, da ohranimo trezno glavo in uporabimo načelo zdrave kmečke logike. Ne spremljamo medijev in ne pustimo se manipulirati. Delamo svoje delo, kolikor je mogoče dobro. In to bomo počeli tudi v prihodnje.

Če pa nam bo to zaradi kakršnegakoli razloga, onemogočeno, pa se bomo ozirali po drugih priložnostih ali pa se bomo preselili na pleča državnih sredstev – to zadnje postaja vedno bolj privlačna opcija.«

Zvonko Boštjančič: »Pandemija je vplivala na organizacijo dela, saj smo se morali precej prilagajati omejitvam v tistem času. Čeprav naša dejavnost ni ena od najbolj enostavnih za vpeljavo dela od doma, saj nekateri procesi zahtevajo fizično prisotnost na delovnem mestu, smo se vseeno odločili, da v svoj redni proces dela vpeljemo hibridni način dela. Obseg in način opravljanja dela na tak način pa je odvisen od vrste dela, ki ga zaposleni opravlja. Predvsem gre tu za opravljanje kreativnega dela, dela, pri katerem je potrebna popolna koncentracija, ali pa v primerih, ko je takšna oblika dela sicer mejno učinkovita in se prilagajamo posameznikovim zasebnim obveznostim.«