Zakaj je topla voda v Šaleški dolini tako draga?
Poslanec NSi Aleksander Reberšek je na novinarski konferenci spregovoril o visoki podražitvi cen daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini.
V zvezi s tem je poslanska skupina NSi vložila zahtevo za sklic nujne seje Komisije za nadzor javnih financ.
»V javnosti je bil problem visokega povišanja cen ogrevanja v Šaleški dolini že večkrat izpostavljen. V Šaleški dolini je to resen problem in zato je bila ustanovljena tudi civilna iniciativa, organiziranih je bilo več protestov.
Glavna težava je, da je odziv odgovornih slab in jasnih pojasnil, zakaj prihaja do tako visokih cen ogrevanja,« je na novinarski konferenci dejal poslanec NSi Aleksander Reberšek.
Želijo dostop do informacij
Ljudska iniciativa ne dobi odgovorov in tudi ne more dostopati do informacij oziroma dokumentov, ki bi pokazali, kako se cena daljinskega ogrevanja sploh oblikuje.
»V preteklem mesecu so se zato člani ljudske iniciative obrnili na Komisijo za nadzor javnih financ.
Predstavili so nam informacije, s katerimi razpolagajo in v NSi smo se odločili, da na temo dviga cen ogrevanja skličemo nujno sejo KNJF, na katero bomo povabili vse ključne akterje,« je pojasnil Reberšek.
Ljudje plačujejo drage položnice, hkrati pa nihče ne zna pojasniti, zakaj se cene ogrevanja povečujejo
Cena položnice se je dvignila za skoraj polovico
Cena toplote in daljinskega ogrevanja se je v preteklem obdobju povišala za kar trikrat.
»Variabilni del cene toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo je na primer s 1. februarjem 2023 znašal nekaj več kot 73 evre na megavatno uro, prej pa je bila cena dobrih 45 evrov na megavatno uro, oboje brez davka na dodano vrednost.
Variabilni del cene toplote se je torej dvignil za več kot 59 odstotkov, cena položnice pa se je dvignila za 48 odstotkov. Gre torej za zelo visoko povišanje cene in na KNJF želimo odgovore, zakaj je do tega prišlo,« je dodal poslanec NSi.
Ljudje si zaslužijo jasne in transparentne odgovore
Gre predvsem za odpadno toploto, ki nastaja s proizvodnjo elektrike, ki je stranski produkt oziroma sekundarna odvečna toplota, ki nastaja pri delovanju TEŠ.
»Kako je torej možno, da je cena te toplote primerljiva ceni toplote, recimo v Celju ali Ljubljani, kjer je proizvodnja toplote primarna dejavnost? Nekateri odjemalci, ki pa se ogrevajo preko sistema daljinskega ogrevanja, kjer je proizvodnja toplotne energije primarna dejavnost, pa imajo celo nižjo ceno toplotne energije.
Kako je to možno, nas bo zanimalo na seji komisije za nadzor javnih financ. To so vsa vprašanja, za katere v Novi Sloveniji ocenjujemo, da se ljudje zaslužijo jasna in pa tudi transparentne odgovore,« je prepričan Reberšek.
Dostop do informacij je omejen
Kot je dejal Reberšek, imajo ljudje pogosto občutek, da gre za Bermudski trikotnik, se pravi TEŠ – Komunala - Občina Velenje, znotraj katerega ni možno dobiti informacij.
»Ljudje plačujejo drage položnice, hkrati pa nihče ne zna pojasniti, zakaj se cene močno povečujejo. V NSi ne želimo odkrivati tople vode, želimo pa vedeti, zakaj je topla voda v Šaleški dolini tako draga,« je zaključil Reberšek.
Na novinarski konferenci sta sodelovala tudi predstavnika Ljudske iniciative Velenje Sara Bajec in Asmir Bečarević, ki sta se poslanski skupini NSi zahvalila za posluh za probleme v Velenju in vloženo zahtevo za sklic nujne seje KNJF.
Izrazila sta pričakovanje, da bo razprava v državnem zboru končno prinesla odgovore na zastavljena vprašanja in bo storjen prvi korak k razjasnitivi visokih podražitev ogrevanja.
