Razprava o prihodnosti Slovenije je odprla tudi vprašanja digitalizacije, šolstva, delovnih mest in vloge umetne inteligence, pri čemer so se stališča politikov precej razhajala.
Medijska družba Moji Mediji, del katere so Ljubljanainfo, Mariborinfo, Ptujinfo, Sobotainfo, Dolenjskainfo, Gorenjskainfo in Pomurec, je skupaj s televizijo IDEA nedavno pripravila edino soočenje predsednikov strank, kjer so bile v ospredju regije.
Mnenja so soočili:
- Urša Zgojznik, sopredsednica stranke Vesna, združena lista Levica in Vesna,
- Jernej Vrtovec, predsednik stranke Nova Slovenija,
- Matej Arčon, podpredsednik stranke Gibanje Svoboda,
- Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke,
- Anže Logar, predsednik stranke Demokrati in
- Dejan Židan iz stranke Socialni demokrati.
Politični predstavniki so se v zadnjem delu soočenja posvetili vprašanju prihodnosti Slovenije v času umetne inteligence in digitalizacije.
Razprava je razkrila razlike v razumevanju tehnološkega razvoja – od optimizma glede gospodarskih priložnosti do opozoril o družbenih posledicah in vplivu na mlade.
Slovenija kot tehnološka priložnost
Arčon (Gibanje Svoboda) je poudaril, da umetna inteligenca predstavlja veliko priložnost za razvoj države in njenih regij.
»Slovenija je napredna država, tehnološko tudi napredna država, tudi s tem, kar smo kot vlada vložili, na primer v Mariboru superračunalnik, v tovarno umetne inteligence,« je dejal.
Po njegovih besedah večja vlaganja v razvoj in visoke tehnologije kažejo, da država sledi globalnim trendom in ima velik potencial na tem področju. Ob tem je dodal, da umetna inteligenca lahko pomaga pri načrtovanju, vendar ne more nadomestiti človeškega znanja.
Digitalizacija javnega sektorja in šolstvo
Logar (Demokrati) je poudaril, da digitalizacija v Sloveniji zaostaja in da bi moral biti razvoj bolj ambiciozen.
»Mi moramo vprašanje digitalnih tehnologij in umetne inteligence ter finančne pismenosti vključiti v šolo že od zgodnjega kurikuluma,« je poudaril.
Kot primer dobre prakse je navedel digitalne rešitve v Ukrajini, kjer država državljanom samodejno ureja administrativne postopke. Kritičen je bil tudi do idej o financiranju dostopa do orodij umetne inteligence, saj po njegovem to ne rešuje bistva problema.
Janša: prihaja revolucija, ki bo spremenila šolstvo
Janša (SDS) je ocenil, da bo umetna inteligenca v naslednjem desetletju povzročila korenite spremembe, predvsem v izobraževanju.
»V naslednjih desetih letih bo ta generacija tehnološke revolucije povzročila spremembe, ki si jih niti ne zamišljamo,« je dejal.
Po njegovem mnenju bo klasični šolski sistem nadomestil model vseživljenjskega učenja, kjer bo ključna sposobnost uporabe informacij, ne pa pomnjenje podatkov.
Priložnost ali tveganje za trg dela
Vrtovec (NSi) je umetno inteligenco označil kot priložnost za razvoj, vendar poudaril, da mora Slovenija slediti tehnološkim trendom.
»To je priložnost za napredek ne le Slovenije ali pa regij, podeželja, ampak celotnega človeštva,« je dejal.
Zavzel se je za vključitev umetne inteligence v izobraževalni sistem že na ravni osnovnih šol ter poudaril pomen usposabljanja mladih za uporabo novih tehnologij.
Skrb za vpliv na mlade
Zgojznik (Vesna) je opozorila na družbene posledice digitalizacije, zlasti pri mladih.
»Mi ne govorimo o prepovedih, ampak o omejitvah, predvsem za mlade,« je dejala.
Ob tem je poudarila, da se družba še ni naučila pravilno uporabljati družbenih omrežij, kjer se po njenem pojavljajo sovražni govor in druge negativne posledice. Pri umetni inteligenci vidi priložnost, da bi se iz teh izkušenj kaj naučili.
Umetna inteligenca kot orodje, ne rešitev
Židan (SD) je umetno inteligenco opisal kot nevtralno orodje, ki lahko prinese napredek, če ga družba pravilno uporabi.
»Dejstvo je, da umetna inteligenca, vsaj v tem trenutku, ni ne dobra ne slaba, je orodje,« je dejal.
Po njegovem bo vpliv tehnologije različen po sektorjih – večji v industriji, kjer avtomatizacija že napreduje, in manjši tam, kjer ostaja ključna interakcija med ljudmi.
Spor o vlogi države pri umetni inteligenci
V razpravi je prišlo tudi do neposrednega soočenja med Arčonom in Logarjem glede vloge države pri razvoju umetne inteligence. Arčon je Logarju očital, da ne pozna vladnih projektov, Logar pa je kritiziral ideje o financiranju dostopa do digitalnih orodij.
Razprava se je nato razširila še na vprašanje družbenih omrežij, kjer je Vrtovec poudaril njihovo vlogo pri obveščenosti mladih, medtem ko je Zgojznik opozorila na porast psihosocialnih težav.
