Vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja so v sredo podpisali Izjavo o stopnji usklajenosti besedila predloga zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju ter postopkovnik o aktivnostih za zaključek pogajanj o prenovi plačnega sistema javnega sektorja in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah.
Izjavo o stopnji usklajenosti predloga novega plačnega zakona so podpisali v imenu vlade minister za finance in vodja vladne pogajalske skupine Klemen Boštjančič in minister za javno upravo in namestnik vodje vladne pogajalske skupine Franc Props ter reprezentativni sindikati javnega sektorja.
Postopkovnik so podpisali ministra Boštjančič in Props ter vodja pogajalske skupine Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj in vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek.
Omenjeni dokument opredeljuje nadaljnje potrebne korake, da se plačna reforma uveljavi s 1. januarjem 2025.
Zaveza, da osnovna plača ne bo nižja od minimalne
Postopkovnik navaja tudi parafiranje krovnega dogovora o prenovi sistema plač v javnem sektorju in odpravi plačnih nesorazmerij, ki ga sklene vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja, prav tako v novembru 2024.
Krovni dogovor bo med drugim vseboval zaveze glede zagotavljanja sredstev za realizacijo prenove sistema plač in odprave plačnih nesorazmerij v javnem sektorju, glede določitve kriterijev za delovno uspešnost, priprave metodologije za vrednotenje delovnih mest, roke za pripravo opisa del in nalog posameznih delovnih mest.
Ob tem je dogovorjeno tudi povišanje regresa za javne uslužbence, ki bo v letu 2025 za pet odstotkov višji od minimalne plače, v letu 2026 pa za deset odstotkov višji od minimalne plače. Izplačilo regresa za obe navedeni prihodnji leti bo pri plači za mesec februar (to je v mesecu marcu).
Podpis omenjenih dokumentov ter s tem doseženo soglasje med vlado in predstavniki reprezentativnih sindikatov je pomembna faza v nizu nadaljnjih aktivnosti na poti do uveljavitve plačne reforme s 1. januarjem 2025, kjer bo uresničena zaveza, da noben javni uslužbenec ob vstopu v nov plačni sistem in tudi vnaprej ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne, so strinjali zgoraj navedeni podpisniki.
Višje plače za župane, največ Arsenoviču in Jankoviću
Z reformo plačnega sistema bi se povišale plače tudi funkcionarjem. V oddaji 24 ur so pripravili izračun, ki kaže, da bi se vsem županom dvignile plače za vsaj 50 odstotkov, županu prestolnice Zoranu Jankoviću in županu Maribora Saši Arsenoviču pa še nekoliko več.
Tako bi se po njihovih izračunih županu Mestne občine Maribor Saši Arsenoviču plača dvignila za kar 71 odstotkov, oziroma iz 4448 evrov na 7609 evrov. Torej bo Arsenovič imel za 3161 evrov bruto višjo plačo.
Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković pa bi imel po plačni reformi plačo višjo za 68 odstotkov. Torej namesto 4811 evrov kar 8072 evrov oziroma za 3261 evrov bruto višjo plačo.
Sicer pa še spomnimo, da so se plače v javnem sektorju v dveh letih uskladile že trikrat, in sicer 1. oktobra 2022 za 4,5 odstotka, 1. aprila 2023, ko so vsi javni uslužbenci pridobili dodatno en plačni razred, kar predstavlja dvig za štiri odstotke, 1. junija 2024 pa se je vrednost vseh plačnih razredov uskladila za 3,36 odstotka.
