Na družbenih omrežjih v zadnjih dneh že opažamo pritožbe zaradi slabše kakovosti zraka.
Zaradi skokovite rasti cen plina in elektrike se ljudje, ki imajo možnost uporabe individualnih kurišč, vračajo k ogrevanju na trdna goriva.
Ali se nam obeta poslabšanje zraka čez zimo?
Les je najcenejše gorivo, a z njim je treba znati kuriti
Ker je Slovenija bogata z lesom, les pa eno cenejših goriv, se vse več gospodinjstev to kurilno sezono vrača k tradicionalnemu ogrevanju doma na trdna goriva.
Trenutno se cena drv giblje okoli sedemdeset evrov za megavatno uro, medtem, ko je za eno megavatno uro kurilnega olja potrebno odšteti dobrih sto štirideset evrov.
Kljub temu da je cena peletov v zadnjih dneh tudi poskočila na sto dvajset evrov za megavatno uro, je les še vedno najcenejši energent na tržišču, nam v kratkem pogovoru pojasni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič, ki že več kot 25 let svetuje, kako učinkovito uporabljati energijo v stavbah.
Dodaja, da tudi sam opaža povečano zanimanje za iskanje drugačnih virov ogrevanja – klimatskih naprav, kaminov, »šporgetov« – ter da pričakuje, da bodo ljudje v prihodnjih mesecih še več kurili na drva. Težava bo, če ta drva ne bodo dovolj suha in bodo kurjači nehote pripomogli k še slabši kakovosti zraka.
Kurjenje z vlažnim lesom je še vedno pereča tema onesnaževanja zraka. Ob kurjenju takega lesa nastajajo škodljive snovi, ki onesnažujejo zrak. Bolj kot je les vlažen, več dima nastaja pri gorenju.
Zato je bistvenega pomena, da v pečeh gori le suh, neobdelan les brez dodatnih smeti. Žnidaršič ob tem poudarja:
»Pomembno je, da se zavedamo, da pri onesnaževanju zraka odigra vlogo trikotnik – kurilna naprava, energent in človek oziroma kurjač – ne samo en element. Pri kurjenju polen je kurjač namreč zelo pomemben element. Marsikaj se kuri, prav tako se za ogrevanje še vedno uporablja ogromno starih kotlov, saj je izkoristek novih kotlov neekonomičen.«
Ker zaznava povečano zanimanje za nove energente ter menjave peči apelira na vse, ki se bodo odločili za ta korak, da ob menjavi peči nujno preverijo stanje dimnika zaradi preprečevanja nastajanja strupenega in smrtno nevarnega ogljikovega monoksida.
Ali zaradi kurjenja že dihamo slabši zrak?
Izpusti individualnih kurišč imajo veliko vlogo pri onesnaževanju zraka, izpostavljenost škodljivim snovem pa lahko vodi do resnih bolezni dihal, na primer pljučnih bolezni ali astme, ob prekomerni izpostavljenosti pa celo do zastojev srca.
Kakšno je torej trenutno stanje zraka v Sloveniji? Predvsem pa, kakšen zrak bomo dihali prihajajočo zimo?
Kljub nekoliko povečanemu onesnaženju zraka, je situacija trenutno popolnoma normalna, miri Tanja Koleša iz Agencije Republike Slovenije za okolje.
»Ko bo koncentracija prašnih delcev PM10 v ozračju nekje štirideset ali petdeset mikrogramov na kubični meter, bo to veliko. Trenutno se koncentracije PM10 gibljejo nekje okoli dvajset mikrogramov na kubični meter, kar je popolnoma normalno glede na trenutne jutranje in večerne temperature zraka, inverzije, deževje, ki smo ga bili deležni v zadnjih dneh ter s tem sprano ozračje in pa seveda začetek kurilne sezone,« je dejala.
Dodaja, da seveda ni nobena skrivnost, da so se ljudje začeli zatekati h kurjavi na trdna goriva, ampak da bodo bolj točne koncentracije trdnih delcev v zraku vidne šele čez nekaj mesecev. Do takrat situacija ostaja neškodljiva.
