Vlada je na včerajšnji seji izdala uredbo o določitvi cen plina iz plinskega sistema, s katero bo za eno leto navzgor omejila najvišje dovoljene maloprodajne cene plina za zaščitene odjemalce.
Vlada se zaveda, da mora v času energetske draginje, ki je posledica obuditve gospodarstva po pandemiji in ruske invazije na Ukrajino, ukrepati hitro in odločno.
Vlada je tako izdala že četrti paket ukrepov za zamejitev draginje - tokrat je z regulacijo maloprodajne cene zemeljskega plina naslovila zaščitene odjemalce.
Kdo so zaščiteni odjemalci?
Zaščiteni odjemalci so v prvi vrsti gospodinjski odjemalci in skupni gospodinjski odjemalci ter osnovne socialne službe, to so izvajalci zdravstvene dejavnosti z nastanitvenimi prostori (bolnišnice), dijaški in študentski domovi ter izvajalci socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva (javni domovi za starejše) in zapori.
Med zaščitene odjemalce po zakonodaji nenazadnje sodijo tudi mali poslovni odjemalci, ki imajo letno porabo manjšo od 100.000 kilovatnih ur.
Najvišje dovoljene cene zemeljskega plina bodo veljale od 1. septembra 2022 do 31. avgusta 2023. Za gospodinjstva in za skupne gospodinjske odjemalce bodo najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin znašale 0,07300 evrov na kilovatno uro (brez davka na dodano vrednost). Za male poslovne odjemalce in osnovne socialne službe bodo najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin znašale 0,07900 evrov za kilovatno uro (brez davka na dodano vrednost).
Vlada bo poleg regulacije tarifnih postavk sprejela še dodatne ukrepe za znižanje računa zaščitenih kategorij, to sta ohranitev 50 odstotne znižane stopnje trošarin in znižana stopnja davka na dodano vrednost na 9,5 odstotka.
Kakšni bodo prihranki za gospodinjstva?
Na letni ravni bo tako povprečni gospodinjski odjemalec, ki odjema plin pri cenejših dobaviteljih, prihranil od 90 do 130 evrov ali okoli deset odstotkov, tisti, ki pa imajo sklenjene pogodbe z dražjimi dobavitelji, pa od 170 do 675 evrov ali od 13 do 37 odstotkov.
Povprečni odjemalec socialne službe, ki ima sklenjeno pogodbo s cenejšim dobaviteljem, bo na letni ravni prihranil do 1390 evrov ali do 11 odstotkov, tisti s pogodbami pri srednje dražjih dobaviteljih do 8710 evrov ali do 44 odstotkov, in tisti, ki imajo pogodbe z najdražjimi dobavitelji pa do 13.590 evrov letno, kar je tudi do 55 odstotkov.
Povprečni mali poslovni odjemalci, ki imajo sklenjene pogodbe s cenejšimi dobavitelji, bodo medtem na letni prihranili od 205 do 313 evrov ali deset odstotkov, vsi mali poslovni odjemalci s pogodbami pri dražjih dobaviteljih pa od od 350 do 1.420 evrov ali 11 do 34 odstotkov na leto.
Mehanizmi za mirno jesen brez negotovosti
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ta teden vsem državam članicam priporočila, da naj porabo plina do marca zmanjšajo za 15 odstotkov, zato je vlada že danes, z namenom pripravljenosti na morebitne izredne razmere, ki bi nastopile v luči nadaljnjih zmanjševanj dobave zemeljskega plina, pozvala Plinovode in Agencijo za energijo, da pripravita analizo o možnem prostovoljnem zmanjšanju odjema zemeljskega plina iz omrežja.
Vlada je obenem pozvala podjetje Plinovodi, naj skupaj z uvozniki zemeljskega plina in ministrstvom, pristojnim za energijo, pripravi akcijski načrt z različnimi scenariji, kako bi lahko do leta 2025 opustili rabo zemeljskega plina ruskega izvora.
»S sprejemanjem ukrepov bomo nadaljevali, tako da bomo imeli že septembra pripravljene vse mehanizme, ki bodo ljudem in tudi gospodarstvu omogočili gotovo dobavo ter mirno jesen in zimo, s čim manj negotovosti,« je na novinarski konferenci ob koncu vladne seje povedal Bojan Kumer, minister za infrastrukturo.
Starejše novice
