Na prvi oktobrski dan je na brniškem letališču zasilno pristalo tovorno letalo Airbus A300B4-622R družbe San Marino Executive Aviation, ki je iz Frankfurta letelo v Tel Aviv.
Letalo je spustilo nekaj goriva, kar naj bi bila standardna procedura za zasilni pristanek. Za dodatna pojasnila smo se obrnili na Javno agencijo za civilno letalstvo Republike Slovenije.
Ti so potrdili, da gre za enega od standardnih postopkov v primeru zasilnega pristanka, »kadar je treba zmanjšati maso letala pod največjo dovoljeno maso za pristanek«.
»Količina goriva, ki se spusti, je odvisna od tega, koliko je potrebno, da teža letala pade pod največjo dovoljeno pristajalno težo, kar je določeno s konstrukcijskimi omejitvami letala, saj pri večini letal transportne kategorije (A320, A330, B737, B747 in podobno) največja dovoljeno vzletna teža (MTOM) presega največjo pristajalno težo.
To preprosto pomeni, da teža, s katero letalo poleti, presega težo, s katero lahko letalo pristane (pri tem so pomembne konstrukcijske omejitve, saj je sila, ki deluje na podvozje pri pristanku večja in bi zaradi prevelike obremenitve prišlo do poškodb na konstrukciji letala),« so nam pojasnili.
To je razlog, zakaj so proizvajalci letal predvideli dva postopka, kako zmanjšati težo. Obema smo bili priča 1. oktobra: odmetavanju goriva in porabi goriva s kroženjem.
Kaj pa okolje?
Naslovili so tudi naš pomislek glede posledic za okolje, ki ga ima odmetavanje.
»Izpust goriva se, v kolikor je to mogoče, običajno izvaja nad nenaseljenimi območji, kot so morja, in na višini, ki omogoča, da gorivo izhlapi, preden doseže tla (običajno na 4000 do 5000 čevljih nad terenom), vendar v primeru postopkov v sili zrakoplova običajno ni mogoče usmeriti v točno določena območja za izpust goriva.
Kontrola zračnega prometa v takih primerih sprosti zračni prostor okoli zrakoplova in zagotovi potrebne odmike od drugega prometa.«
Zanimali so nas tudi statističnih podatkov o izpustih goriva v Sloveniji, a jih v omenjeni agenciji nimajo.
