Tik pred vložitvijo je novela zakona o osnovni šoli, poroča Delo.
Akcijskemu načrtu, ki bo vključeval tudi spremembo predmetnika, bo sledila sprememba zakonodaje. V igri je tudi kurikularna reforma.
Sprememba zakona o osnovi šolo uvaja prvi tuji jezik v prvi in drugi tuji jezik v 7. razred.
Za počitnice, polne doživetij, so poskrbele številne organizacije s počitniškimi delavnicami, poletnimi šolami, izleti in letovanji.
Ne temelji na slovnici
Delovni skupini za pripravo strategije jezikovnega izobraževanja do leta 2030 pri ministrstvu za vzgojo in izobraževanje načeluje Karmen Pižorn. Ta je glede učenja tujih jezikov izpostavila, da ima večjezičnost pozitivne učinke na kognitivnem področju, denimo mentalni fleksibilnosti, ter na družbeno-kulturnem področju. Poudarila je, da je jezikovna učljivost pri otrocih velika, da pa je pomembno, da poučevanje tujih jezikov ne temelji na slovnici.
Silva Bratož z Univerze na Primorskem pa je dejala, da 93 odstotkov učencev že obiskuje prvi tuji jezik v 1. razredu kot izbirni predmet, zato z organizacijskega vidika ne bi bila težava, če bi bil obvezen.
Osnovno šolo je v tem šolskem letu obiskovalo 194.645 učencev in 77.783 dijakov. Devetošolci so pouk končali že 15. junija, srednješolci zadnjih letnikov pa 22. maja. Osnovno šolo je sicer letos zaključilo 21.571 devetošolcev.
Da bi bil drugi tuji jezik obvezen, je potrdil minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda. A bi bil drugačen. Če nekdo ne bi dosegal minimalnih standardov, ne bi bil ocenjen in tudi ne bi vplivalo na vpis v srednjo šolo, je poudaril in izpostavil drugo plat, to je, da učencem nudijo brezplačno izobraževanje v tujem jeziku, kar si sicer lahko privoščijo premožnejši.
Napaka pa bi bila, da denimo Romi in drugi, ki govorijo svoj jezik, ne bi imeli drugega tujega jezika, saj so tudi med njimi zelo sposobni, je dejal v izjavi za medije. Glede drugih predlogov iz novele pa po ministrovih besedah ni dilem, imajo konsenz denimo o nacionalnem preverjanju znanja in razširjenem programu.
Iz osrednje Slovenije
Svoja stališča je v razpravi predstavila tudi predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih, ki se je zavzela za večjezičnost, a opozorila, da je to za nekatere preveč, zato je boljša obstoječa rešitev, ki omogoča izbirnost pri tujih jezikih v zadnjem triletju.
Anketa Zveze aktivov svetov staršev Slovenije je pokazala, da si uvedbo drugega tujega jezika želi le 23 odstotkov staršev, in sicer bolj kot ne iz osrednje Slovenije.
Drugi tuji jezik je pri 12 letih obveze v 20 od 38 evropskih izobraževalnih sistemov, poroča Delo. Prvega se večina učencev v Evropi začne učiti pri šestih letih.
Če torej strnemo, so predlogi sprememb predmetnika v osnovi šoli obvezen prvi tuji jezik od prvega razreda, obvezen drugi tuji jezik od sedmega razreda, pet ur športne vzgoje na teden ter uvedba predmeta računalništvo in informatika.
Starejše novice
